Vrašanje podjetnika, ki se ukvarja s trgovino je naslednje; Zakon o trgovini v 7. členu navaja, da moramo trgovci zagotavljati podatke o spremembi prodajnih cen v poslovalnici oziroma v roku 24 ur. Kateri so ti podatki? Stara in nova cena zagotovo. Kateri drugi podatki so nujni= Ali potrebujemo še druge podatke, npr. stanje zalog? Se lahko tovrstni podatki podajo na dveh ločenih dokumentih, npr. sprememba cene na enem dokumentu, na drugem pa materialna kartica zalog posameznega artikla?
Po določilih 7. člena Zakona o trgovini (ZT-1) mora trgovec zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Trgovec mora na prodajnem mestu zagotoviti pristojnim inšpekcijskim organom naslednje podatke o stanju blaga:
- številko in datum prevzemnega dokumenta,
- ime dobavitelja,
- številko in datum dobaviteljevega dokumenta,
- ime, mersko enoto in količino blaga,
- prodajno ceno blaga,
- podatke o spremembi prodajne cene blaga.
Kadar se evidence o spremembi prodajne cene blaga ne vodi na prodajnem mestu, je trgovec dolžan predložiti navedene podatke najpozneje v 24 urah po zahtevi pristojnega inšpektorja.
Skladno z navedeno določbo, ki se dejansko sklicuje na določila računovodskih standardov velja, da mora trgovec zagotoviti tako podatke o spremembi cen kot o nabavi in prodaji (količinsko in vrednostno) oziroma stanju zalog.
Iz vprašanja izhajamo, da posedujete dve vrsti dokumentov, ki so ponavadi zajeti v t.im. materialni kartici posameznega artikla. Očitno izpisujete na enem dokumentu spremembe cen (verjetno po posameznem artiklu), v drugem dokumentu pa zaloge posameznega artikla, kjer verjetno niso vidne nabavne in prodajne cene. Po našem mnenju mora sleherno podjetje, ki vodi poslovne knjige skladno z določili računovodskih standardov, voditi materialno knjigovodstvo tako, da je na ravni posameznega artikla mogoča kontrola tako količin kot tudi cen.
Menimo, da je zakonodajalec z določbo zadnjega odstavka 7. člena dejansko prisluhnil podjetjem, ki ne želijo razkrivati poslovnih skrivnosti nepristojnim osebam (npr. nabavne cene artiklov), in je omogočil dostavo ustreznih podatkov pristojnim službam v roku 245 ur po zahtevi.
Inšpekcijske službe so nadalje po zakonu dolžne ravnati s predloženimi podatki tako, da družbi ni storjena poslovna škoda. Smiselno pa je, da se na poslovno skrivnost pristojni organ z dopisom tudi opozori in predlaga, kateri podatek se lahko navaja v zapisnikih, kateri pa predstavlja poslovno skrivnost.
V vsakem primeru je torej treba pristojni inšpekciji zagotoviti vpogled na ravni posameznega artikla (količinsko in vrednostno spremljanje zalog).