Na kratko lahko strnemo ukrepe s katerimi bi davčni zavezanci kar najbolje zaščitili svoje poslovanje:
- dobro poznavanja poslovanja v svoji dejavnosti;
- dobro poznavanje svojih dobaviteljev;
- dobro poznavanje svojih kupcev;
- da je transakcija na izgled resnična in da obstaja tudi dober občutek o resničnosti transakcije
- da uporabite “razumne” kontrole in sicer:
- preveriti ali blago, ki ga kupujete obstaja in da je takšno kot je opisano,
- preveriti integriteto vaših kupcev in prodajalcev,
- preveriti obstoj komercialne in razvojne možnosti transakcij,
- preveriti
…
Najprej se mora vsak davčni zavezanec zavedati, da je lahko v določenih primerih odgovoren za plačilo utajenega DDV in da je sklepanje večjih poslov z “neznanimi” dobavitelji, s finančnega stališča lahko enako nevarno, kot sklepanje večjih poslov s kupci za katere nima podatka o njihovi likvidnosti oziroma sposobnosti plačevanja dolgov ob zapadlosti.
Natančnega odgovora na vprašanje, katere vse preveritve je potrebno narediti v vsakem posameznem primeru, da bi se davčni zavezanec prepričal, da posamezna transakcija ni del goljufije DDV ni…
Za t.i. neplačujoči gospodarski subjekt oziroma “missing trader” podjetje so značilni sledeči pokazatelji oziroma indikatorji:
- tipično “papirna”družba (obstaja samo na papirju);
- praviloma nastane iz “speče”družbe, ki si pridobi identifikacijsko številko za namene DDV – v večini primerov je to t.i. novoregistrirani zavezanec za DDV
- v določenih primerih družba formalno sploh ne obstaja, ampak se za namene utaje, zlorabi identifikacijska številka za namene DDV drugega davčnega zavezanca;
- resnični lastnik (ustanovitelj) družbe oziroma zakoniti zastopnik je skrit za t.i. “slamnatim” lastnikom
…
Pojem “vedeti oziroma bi moral vedeti” je mogoče uporabiti v primerih, ko davčni zavezanec pri sklepanju poslov:
- obstaja vedenje o okoliščinah posla, ki pošteni in razumni osebi kažejo na to, da gre pri določenem poslu za goljufijo oziroma davčno utajo ali
- obstaja vedenje o okoliščinah posla, ki
…
Tako kot tudi ostale davčne uprave v Evropski skupnosti je tudi Davčna uprava Republike Slovenije pri izvajanju davčnega inšpekcijskega nadzora dolžna uporabljati prej navedeno sodbo sodišča ES.
V tem smislu davčna uprava napoveduje poostren boj proti tovrstnim goljufijam in bo v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora, kjer bo ugotovljeno poslovanje z “missing trader” podjetji, dosledno uporabljala sodbo sodišča ES in bo v svojih postopkih izvajala ugotovitveni postopek za razkritje objektivnih okoliščin oziroma elementov, ki bi dokazovali, da je davčni zavezanec vedel…
DAVČNI VRTILJAK
Sistemske oziroma organizirane davčne utaje DDV se v strokovni terminologiji imenujejo “davčni vrtiljaki” oziroma “missing trader” utaje. Gre v bistvu za izkoriščanje sistema obdavčitve z DDV v obliki ponavljajočih se nakupov in prodaj (resničnih ali fiktivnih) med sodelujočimi davčnimi zavezanci, od katerih je vedno eno “missing trader” podjetje. V verigi dobav tako vedno pride do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega DDV oziroma do nezakonitega zahtevka za vračilo DDV, ki s strani “missing trader” družbe ni bil plačan. Pri tem…
Novost, ki jo v zvezi z razkrivanjem podatkov, ki so davčna tajnost prinaša novela Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2B (Uradni list RS, št. 110/09), je javna objava zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV.
Na podlagi sedmega odstavka 19. člena ZDavP-2, davčni organ na svojih spletnih straneh, javno objavlja podatke o zavezancih za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV, in sicer davčno številko, naziv, sedež, datum…
