Pravni vidiki e-poštnega marketinga

E-poštni marketing v Sloveniji dobiva razsežnosti propagandne epidemije. Zato je dobro vedeti, katera dejanja so zakonita.

E-poštni marketing urejata dva zakona, in sicer Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) in Zakon o elektronskih komunikacijah, pri čemer ima slednji, vsaj kar se tiče elektronskih komunikacij, značaj specialnosti, kar pomeni, da v primeru nasprotujočih si določb obeh zakonov prevlada pred prvim.

Zakon o varstvu osebnih podatkov načelno dopušča uporabo osebnih podatkov tudi za namene neposrednega trženja, a le tistih, ki jih …

Preberi do konca - Pravni vidiki e-poštnega marketinga

Nepriznavanje pravice do odbitka DDV, navidezni posli in fiktivni računi

sodisce RSOpravilna številka: sodba I U 342/2010
Oddelek: Javne finance
Datum seje senata: 04.11.2010
Področje: DAVKI
Institut: DDV – vstopni DDV – vračilo presežka vstopnega DDV – navidezni posel – fiktivni računi
Zveza: ZDDV člen 40, 40/1. ZDDV-1 člen 62.

JEDRO:
Zgolj izdani računi še ne dajejo pravice do odbitka DDV, ampak mora biti izkazano, da so bile storitve res opravljene s strani izdajatelja računov. Navedenega pa tožnik v postopku ni izkazal, saj ni predložil verodostojnih listin v smislu SRS. …

Preberi do konca - Nepriznavanje pravice do odbitka DDV, navidezni posli in fiktivni računi

Nepriznavanje pravice do odbitka DDV na podlagi računov, izdanih s strani neplačujočih gospodarskih subjektov

sodisce RSOpravilna številka: sodba I U 501/2010
Oddelek: Javne finance
Datum seje senata: 04.11.2010
Področje: DAVKI
Institut:    DDV – vstopni DDV – odbitek vstopnega DDV – navidezen posel – fiktivni računi – davek od dohodka pravnih oseb
Zveza: ZDDV-1 člen 62, 63, 67.

JEDRO:
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da sta jih izdala t. i. „neplačujoča gospodarska subjekta“ oziroma tudi t. i. „missing traderja“, glede spornih …

Preberi do konca - Nepriznavanje pravice do odbitka DDV na podlagi računov, izdanih s strani neplačujočih gospodarskih subjektov

Kako prijavimo terjatev v prisilni poravnavi

Po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS 67/93, 74/94 in 8/96) prijavijo upniki terjatve v roku 30 dni po dnevu, ko je bil oklic o začetku postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave.

Prijavo terjatve lahko naredi podjetnik sam, pomembno je, da upošteva vse elemente, ki jih mora obsegati prijava. To pa so:

  1. Navesti mora naziv podjetja in sedež podjetja – upnika;
  2. Navesti mora
Preberi do konca - Kako prijavimo terjatev v prisilni poravnavi

Prisilna poravnava

Prisilna poravnava je z zakonom urejen postopek sanacije dolžnika v finančnih težavah, ki se ga lahko predlaga pred ali med stečajnim postopkom. V primerjalnem pravu se uporablja tudi izraz reorganizacija, saj sodobni postopki te vrste izhajajo iz pravil ameriškega postopka “reorganisation”.

Navadno prisilno poravnavo predlaga dolžnik sam, ker meni, da bo z zmanjšanjem svojih obveznosti v bodoče posloval pozitivno. Upniki za potrditev prisilne poravnave glasujejo zato, ker menijo, da bodo na ta način še vedno poplačani …

Preberi do konca - Prisilna poravnava
1 2 3