Zdravstveni izidi so slabši za tiste, ki so na socialnih lestvicah nižje od začetka življenja: od večjih tveganj pri porodu do nezdravega načina življenja
Revnejši, manj izobraženi in prebivalci slabše razvitih slovenskih krajev imajo več zdravstvenih težav in umirajo mlajši. Razlike v primerjavi z otroki iz premožnejših družin se začnejo že na začetku življenja. V odrasli dobi se pri revnejših prebivalcih nadaljujejo z v povprečju manj zdravim življenjskim slogom ter pogostejšimi boleznimi srca, ki so s tem povezane, nižje izobražene pa pogosteje pestijo depresija in bolezni hrbta.
Nalaganje razlik
Pri ženskah iz najnižje izobrazbene skupine je tveganje za prezgodnji porod v povprečju za 30 odstotkov višje kot pri ženskah iz najvišje izobrazbene skupine, tveganje za nizko porodno težo pa več kot dvakrat višje. Bistveno višja je pri nižji izobrazbi mater tudi perinatalna umrljivost. Strokovnjaki ugotavljajo, da so za dober izid nosečnosti pomembni preventivni pregledi, do katerih imajo pravico vse nosečnice. Brez pregleda v nosečnosti je bilo med letoma 2004 in 2008 sicer le slabega pol odstotka porodnic, vendar pa je bilo tveganje, da ženska ne pride na pregled, v skupini najmanj izobraženih kar 20-krat večje kot v skupini najbolje izobraženih žensk.
Otroci iz socialnoekonomsko šibkejših družin po tedanjih podatkih redkeje uživajo sadje od otrok iz premožnejših družin. Delež otrok, ki so na teden telesno dejavni sedem ur ali več, znaša med tistimi iz premožnejših družin 12 odstotkov, med revnejšimi otroki pa manj kot 5 odstotkov.
Razlike, ki revnejšim prinašajo več zdravstvenih težav in krajše življenje, se nadaljujejo v odraslost. Medtem ko znaša delež prekomerno hranjenih in debelih med ljudmi z visokim socialnoekonomskim položajem 26 odstotkov, znaša med ljudmi z nizkim položajem kar 38 odstotkov. Kadi petina moških med 20. in 44. letom z najmanj višjo izobrazbo ter kar 58 odstotkov njihovih vrstnikov z osnovnošolsko izobrazbo ali nedokončano osnovno šolo. Ljudje v spodnjem razredu imajo tako pogosteje povišan krvni tlak, obolevajo za boleznimi srca ali pa jih doleti možganska kap.
Podatki so pokazali tudi na precejšnje razlike med občinami in regijami. V občinah z višjo brezposelnostjo prebivalci pogosteje prejemajo protidiabetična zdravila, tveganje za prezgodnjo smrt zaradi jetrne ciroze je v občinah z najnižjo dohodninsko osnovo pri moških za 3,1-krat višje in pri ženskah za 4,5-krat višje kot pri prebivalcih “najbogatejših” občin. Nekoliko drugače je pri raku. V ekonomsko prikrajšanem severovzhodnem delu države moški pogosteje obolevajo za rakom glave in vratu, ki je povezan s prekomernim pitjem alkohola in sočasnim kajenjem. Ženske v ekonomsko bolj razvitih območjih osrednje in zahodne Slovenije pogosteje obolevajo za malignim melanomom, povezanim z izpostavljanjem sončnim žarkom, in rakom dojke, ki je lahko povezan s kasnejšim rojevanjem in manjšim številom otrok.
Blizu evropskega povprečja
“Ni skrivnost, da se regije po nekaterih zdravstvenih kazalnikih pomembno razlikujejo druga od druge. Že pri referenčnih ambulantah v družinski medicini bodo nekateri programi tako usmerjeni v glavne probleme posameznega okolja. Na vzhodnem področju bi bili lahko tako bolj usmerjeni v prebivalstvo srednjih let in alkoholizem, v osrednji Sloveniji pa v starostnike,” je dejal minister za zdravje Dorijan Marušič. Ugotovljene razlike so sicer primerljive z neenakostmi v zdravju v drugih državah EU, je dejal Marušič. Za napredek bo treba izboljšati “širše socialno, ekonomsko in fizično okolje” prebivalcev, je spomnil, svoje pa lahko prispeva tudi samo zdravstvo. Spremembe zdravstvenega sistema bo treba zato zastaviti tako, da bodo zagotavljale enakost v zdravju, je dodal.
Slovenija je danes, kar zadeva zdravje prebivalstva, blizu evropskega povprečja, je povedal Michael Marmot s komisije Svetovne zdravstvene organizacije za socialne determinante zdravja. Kot pravi, razlike v zdravju glede na socialnoekonomski položaj posameznika obstajajo v vseh državah, pomembno pa je, kako velike so. Tudi pri tem je Slovenija blizu evropskega povprečja in ji gre bolje kot ostalim državam srednje in vzhodne Evrope, je dodal
Če želimo napredek, se je treba osredotočiti na osnovne vzroke za neenakost v zdravju. To, da se pričakovana življenjska doba v Sloveniji izboljšuje, kaže, da ste se v zadnjih petnajstih letih posvečali socialnim determinantam zdravja,” je poudarila direktorica regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Zsuzsanna Jakab.
Vir: Dnevnik