Ljubljana, 1. december 2010 – Nelikvidnost in plačilna nedisciplina sodita med najvidnejše probleme slovenskega gospodarstva, ki se v zadnjem času še povečujeta. To potrjujejo rezultati ankete GZS in stanje dospelih neporavnanih obveznosti Ajpes, ki so bili predstavljeni na današnji novinarski konferenci na GZS. Glede zakona o zemljiški knjigi je GZS pozvala k zavrnitvi spornega dela zakona, ki neupravičeno monopolizira zemljiškoknjižne postopke.
Kot je poudarila Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, je razlogov za plačilno nedisciplino veliko. Razmere na terenu je GZS spremljala z anketo o likvidnosti, ki jo je med člani tokrat izvedla že četrtič. Rezultati so potrdili, da se »plačilni roki drastično podaljšujejo drugo leto zapored, vse večji problem je nespoštovanje pogodbenih rokov in dogovorov, veča se problem neplačil. Zaradi dolgih plačilnih rokov na strani terjatev, nediscipline in za mnoga podjetja nedostopnih kreditov, nelikvidnost prerašča v insolventnost«. Na kritično stanje zlasti malih podjetij in s.p. kaže tudi statistika dospelih neporavnanih obveznosti Ajpes. Plačila kupcev preko 120 dni so stvarnost več kot polovice gospodarstva. Izvozniki so na bolj varni strani, a tudi tam se plačila podaljšujejo. Po besedah Avberškove je obveznosti do dobaviteljev uspelo podaljšati le slabi tretjini podjetij. V rokih do 60 dni plačuje svoje obveznosti 72% podjetij, manj kot četrtina pa v roku do 120 dni in več. 80% podjetij plačuje davčne obveznosti v zakonskem roku, kar je 10% manj kot maja lani.
Zakon o javnih naročilih ne rešuje problema plačila podizvajalcev, država je pri plačevanju za javna naročila naredila napredek, a za gradbince še vedno plačuje prek 60 in celo preko 120 dni. Občine so po izidih in komentarjih sodelujočih v anketi slabši in manj predvidljivi plačniki. »Nelikvidnost in plačilna nedisciplina je vrh ledene gore poslovne klime, ki se je v Sloveniji razraščala tudi v času največje konjunkture ter poceni in dostopnega denarja. Globlji in resnejši razlog zanjo so gotovo tudi izgube, ki so jih poganjala in jih še vedno tudi javna naročila – z izbori zgolj po najnižji ceni in neupoštevanjem sposobnosti in finančne trdnosti izvajalca. Danes povsem zastale investicije v zasebnem in javnem sektorju stanje dodatno slabšajo«, je izpostavila in dodala, da ni pričakovati, da bo v letu 2011 prišlo do pospešene investicijske izgradnje.
Mirko Požar, predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu pri GZS-Podjetniško trgovske zbornice (PTZ), je poudaril, da je skrajni čas, da se v Sloveniji ukrepa. Po njegovem prepričanju je sicer treba reševati pretekle posle, bistveno večjo pozornost pa je treba posvečati prihodnjim poslom, saj le ti omogočajo preživetje in izhod iz krize. Opozoril je na striktno uvajanje BASEL2 principov projektnega financiranja, saj uvajajo »splošni red pri plačilih, onemogočajo pa malverzacije in pretakanje sredstev na nedonosne projekte«. Izpostavil je nujnost prestrukturiranja samih podizvajalcev, ki se morajo v večji meri usmeriti tudi v tujino.
Jože Vencelj, predsednik Sekcije malih trgovcev GZS-PTZ, je dejal, da so male družbe, zlasti družinska podjetja, že izčrpale vse možne rezerve in na borzo pošiljajo tudi svoje družinske člane. V prvem kvartalu 2011 zato »pričakuje izbruh nezaposlenosti med malimi«. »Nevzdržno je, da sodišča dopuščajo, da je vsaka druga izvršba zavrnjena, ne glede na upravičenost ugovora. Podjetja sama za sodne postopke nimajo več ne sredstev ne časa«, je dodal.
Na novinarski konferenci je ponovno bilo predstavljeno stališče gospodarstva do zakona o zemljiški knjigi, na katerega je Državni svet, tudi na pobudo GZS, v ponedeljek izglasoval veto. Zakon gre v ponovno potrditev v Državni zbor. Zato je GZS znova izrazila protest gospodarstva proti vsebini dela tega zakona, načinu njegove priprave, sprejemanja in mnenjem pripravljavcev zakona o argumentih, ki jih GZS zagovarja kot reprezentativna strokovna in poslovna javnost.
Alenka Avberšekiz GZS je poudarila, da gre za eklatanten primer kršenja Resolucije o normativni dejavnosti in Poslovnika Vlade RS, saj učinki zakona na gospodarstvo niso bili ocenjeni. »Gre za mešetarjenje, ne pa za odgovorno pripravo učinkovitejših predpisov«, je dejala in dodala, da »(za)vračamo očitke o zlorabi prava v imenu interesnih skupin. Gospodarstvo podpira e-zemljiško knjigo, zavrača pa monopolizacijo postopkov«.
Svoja stališča v zvezi z zakonom sta predstavila tudi člana delovne skupine GZS-Zbornice za poslovanje z nepremičninami. Tako je Franci Gerbec (Profundis d.o.o.) objasnil sporen postopek prilagajanja zakona interesom posameznih skupin (notarji, odvetniki, nov institut na občinah). Gre za monopolizacijo zemljiško knjižnih postopkov ter ozko grlo za 300.000 vlog letno, ki jih bodo v primeru veljavnosti zakona lahko vlagali le notarji in odvetniki. Slovenija bi bila s ponovno potrjenim zakonom po njegovem prepričanju »edina na svetu s takšno rešitvijo«. Dušan Kočar (Nepremičninski servis d.o.o.) je poudaril strinjanje z dobrimi rešitvami zakona o zemljiški knjigi, hkrati pa izpostavil nekonsistentnost zakona. »Če sta bila razloga prenosa pristojnosti za izvajanje zemljiškoknjižnih postopkov na notarje njihova izključna strokovnost in da so osebe splošnega javnega zaupanja, je z razširitvijo na advokate, ki morajo delati v interesu stranke, vsaj drugi razlog padel«. Zaradi prvega te pravice ne bi imeli niti najbolj usposobljeni pravni strokovnjaki, ki niso notarji ali advokati.
Glavni direktorSavaprojekt d.d., Peter Žigante, je dodal, da je zakon, »kar se tiče gospodarstva, nesmiseln, neustrezen, neoperativen.« Kot absurdno je izpostavil, da tisti, ki imajo licenco za poslovanje z nepremičninami v gradbeništvu in inženiringih, za kar so bili na račun delodajalcev ustrezno usposobljeni, v prihodnje ne bodo več smeli opravljati tega posla. Prenos pristojnosti na notarje in odvetnike bi podaljšal postopke umeščanja v prostor, povečal zapletenost in nepreglednost postopka, povečal stroške, nenazadnje pa odvračal tudi potencialne tuje investitorje, ki »se Slovenije že itak izogibajo«. Dodal je, da bi bilo tudi v primeru sprejema tega zakona potrebno, »kot je bilo rečeno včeraj, resetirati Slovenijo. Vendar je treba najprej postaviti diagnozo, kaj je z nami narobe«.
Dodatne informacije:
Tajda Pelicon, Služba za strateško komuniciranje, 01 5898 136
dokumenti:
- Gradivo (pdf 610,96 kB)
- Sporočilo za javnost (doc 71 kB)
Vir: GSZ (http://www.gzs.si)