Stališče GZS do interventnih zakonov za izboljšanje plačilne discipline

že dalj časa opozarja na pereč problem plačilne nediscipline v državi in je pristojne institucije že večkrat pozvala k aktivnemu reševanju te problematike. Pri tem pričakuje ukrepe za proaktivno normativno okolje in učinkovito organiziranost državne uprave in javnega sektorja za spoštovanje in realizacijo predpisov, ki pomenijo učinkovito pravno državo. ne oporeka ciljem, ki jih Ministrstvo za finance in Vlada RS s paketom interventnih zakonov želi doseči. Nasprotuje pa načinu njihovega sprejemanja po hitrem postopku, ki poteka brez vključevanja stroke in argumentov različnih panog in različnih vidikov gospodarskih družb glede na velikost in tržno, zlasti izvozno usmerjenost.

Razlogi za aktualno stanje so nastajali vrsto let, zato terjajo temu primerne ukrepe tako države kot gospodarstva samega. Še zlasti v zaostrenih razmerah, zaradi katerih celo nekatere javne institucije pozivajo k nesprejemljivim potezam državne nepokorščine, od vlade pričakujemo premišljeno, ne pa prenagljeno ukrepanje. Naj poudarimo, da državne nepokorščine ne podpiramo in obsojamo predlagane poteze, ki lahko bistveno znižajo mednarodno kredibilnost Slovenije. Ceno tega bi najprej plačevalo izvozno gospodarstvo, za njim pa vsa, tudi najmanjša podjetja. Za zaščito interesov skupin podjetij, podjetnikov in njihovih zaposlenih, ki so zaradi vrste razlogov finančno najbolj prizadeti in poslovno ogroženi, pričakujemo sistemske ukrepe in  legalne poti, ki bi prispevale k izhodi iz njihove dolžniške krize.

Gospodarstvo vseh velikosti in dejavnosti se vsakodnevno sooča z različnimi razlogi, ki so povzročili plačilno nedisciplino in pomanjkanje likvidnosti. Na osnovi številnih informacij in anket o nelikvidnosti in plačilni nedisciplini, ki smo jih zaporedoma izvajali v preteklih dveh letih, poudarjamo, da je pomanjkanje realnega denarja, ki je bistven razlog za zamude pri plačilih, izjemno močno povezano z neučinkovitim izvajanjem javnih naročil in pravne varnosti upnikov. Zato je nujno, da pri pripravi predpisov za sanacijo stanja, ki jih pripravljajo ministrstva, sodelujejo strokovnjaki iz prakse, ki lahko kompetentno presodijo primernost rešitev in predlagajo ustrezne dopolnitve predlogov. Brez vključevanja stroke uresničljivih ukrepov za izboljšanje akutnega stanja plačilne nediscipline in nelikvidnosti ni mogoče pričakovati.  

Ključne pripombe na osnovne interventne zakone so naslednje:
Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih

  • Sporen je šesti člen, ki strogo določa maksimalen 60 dnevni plačilni rok, izpuščen pa je bistven del prenovljene direktive, ki dopušča pogodbeno usklajevanje razumnih plačilnih rokov, če to terja narava posla.
  • Možni učinki obveznega večstranskega pobota v predlogu zakona niso ocenjeni, stroka opozarja na nevarnost zmanjšanja, ne povečanja likvidnosti tudi za najbolj prizadeta mala podjetja.
  • Manjkajo odgovori na vrsto nejasnosti v zvezi z nadzorom izvajanja tega zakona, prehodnimi roki, sankcijami za nespoštovanje zakona s strani državnih uradnikov (povsem izpuščeno določilo), poseganjem prekrškovnih organov v pristojnosti sodnih, idr.

Predlog Zakona o javnem naročanju

  • Ne odpravlja ključnih pomanjkljivosti sistema javnega naročanja, k pripravi tega zakona pristopa parcialno. Predlog se osredotoča na neposredna plačila podizvajalcem, ker aktualen ZJN-2B ni uvedel obveznost neposrednega plačevanja za nižje nivoje, ampak le za prvi krog podizvajalcev. Napaka je nastala kljub opozorilom GZS, da rešitev ne bo odpravila izigravanja monopolnih izvajalcev javnih naročil v škodo verige navzdol. Ponavlja se ista napaka – MF ni vključil niti širše niti ožje zainteresirane javnosti.
  • Problema plačilne nediscipline podizvajalcev ne rešuje celovito. Poleg uredbe po ZJN -2B, ki še vedno ni sprejeta, so nujne še druge rešitve.
  • Ne daje usmeritev, kdaj se uporabi merilo najnižje cene in kdaj merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, na kar GZS neprestano opozarja.
  • Neenakopravno obravnava naročnike na eni in ponudnike na drugi strani.

  • Je dodatna prisila subjektov k prijavi v obvezni pobot, ni pa prispevek k izboljšanju plačilne nediscipline, ki bi upošteval dejansko stanje v gospodarstvu.
  • Gospodarski subjekti, ki ne bodo zmožni pravočasno plačati računov (ne po svoji krivdi, temveč po krivdi dolžnikov, ki jim ne plačujejo pravočasno), bodo dvakrat plačali državi, ki bo s tem in s predvidenim sistemom kaznovanja polnila državno blagajno na račun gospodarstva.
  • Predlog bi bistveno poslabšal tudi likvidnost izvoznih podjetij.

GZS ne oporeka ciljem teh interventnih zakonov, postopke njihove priprave pa je nujno dopolniti. Nekatere bistvene rešitve imajo vpliv na celotno gospodarstvo in državo, ne le na manjše interesne skupine. Zato jih je nujno temeljito pretehtati in razmisliti o vseh možnih posledicah, da ne bi naredile več škode kot koristi.

Naj poudarimo, da GZS takšno stališče izpostavlja v imenu  večine članov zbornice, pri čemer ceni, predstavlja in posreduje vsa mnenja, ki jih predstavljajo posamezna podjetja ali skupine podjetij druge institucije. Od pripravljavcev pa v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti pričakuje, da stališča GZS in drugih javnosti obravnavajo uravnoteženo, jih upoštevajo deloma ali v celoti in nanje primerno odgovorijo, če jih zavržejo kot neutemeljene.

Tako kot ugovarjamo načinom priprave paketa interventnih zakonov, v imenu močno preobremenjenega gospodarstva od Vlade pričakujemo, da bo zavrnila predloge vseh ostalih aktualnih predpisov, ki gospodarstvu nalagajo nova finančna in administrativna bremena. To velja zlasti za aktualno obravnavo predlogov Zakona o omejevanju porabe nakupovalnih vrečk, Zakona o trošarinah, Zakona o podnebnih spremembah, Uredb o okoljskih dajatvah in še nekaterih predpisov.

Vir: GZS

Sorodni članki: