V primerjavi z Evropo nas bolj obremenjujejo visoke plače in potrošnja, podpovprečno kapital.
Ljubljana – Na lestvicah bolj ali manj »obdavčenih držav«, ki jih občasno objavljajo tudi mediji in mednarodne ustanove, se Slovenija uvršča visoko, na ministrstvu za finance pa menijo, da takšne ocene niso vselej dobro utemeljene, vsaj kar zadeva primerjavo med pobranimi davki in bruto domačim proizvodom (BDP): »Mednarodne primerjave kažejo, da je Slovenija po deležu pobranih davkov v BDP povsem ‘evropska’. Delež skupnih davčnih prihodkov v BDP se v letih 2000–2009 konstantno giblje pod tehtanim povprečjem članic Evropske unije. Pri tem je še posebno pomembno, da je delež direktnih davkov v BDP pod evropskim povprečjem, delež davkov na potrošnjo pa rahlo nadpovprečen. Slovenija je v preteklih letih znižala davčno stopnjo davka na dohodek pravnih oseb za petino, s 25 na 20 odstotkov,« poudarjajo na ministrstvu za finance. Dohodninska reforma je znižala obdavčitev dela, dodajajo na ministrstvu: »To potrjujejo tudi mednarodne primerjave tako imenovane implicitne davčne stopnje na delo, ki jo izračunava evropska komisija in objavlja v publikaciji Taxation Trends in the EU. Leta 2006 je ta znašala 37,3 odstotka in je bila dobro odstotno točko nad tehtanim povprečjem Evropske unije, ki je znašalo 36,2 odstotka. Po zadnjih podatkih, ki so na voljo za leto 2008, je ta stopnja upadla na 35,7 odstotka, kar je slabo odstotno točko pod evropskim povprečjem 36,5 odstotka za isto leto,« še ugotavljajo na ministrstvu za finance.«
”Obdavčitev dela v Sloveniji (kot delež vseh davkov in prispevkov v stroških dela) je pri povprečni plači in plači na ravni 167 odstotkov povprečne plače na podobni ravni kot v povprečju EU15, izračunano v skladu z metodologijo OECD. Pri plači, ki dosega 67 odstotkov povprečne plače, pa je davčni primež v Sloveniji relativno večji. V vseh skupinah davčni primež v Sloveniji presega povprečje OECD. »Ker je neposredno davčno breme, ki ga nosi podjetje, predvsem povezano z direktnimi davki, menimo, da je davčna obremenitev podjetij v Sloveniji občutno nižja kakor v povprečju Evropske unije,« ugotavljajo na ministrstvu za finance.”
Slaba struktura davkov in prispevkov
Predstavniki gospodarskih združenj in posameznih podjetij ob vsakem pogovoru o slovenski konkurenčnosti poudarjajo: slovenska plača je pretirano obremenjena z davki in prispevki, zato ni mogoče dobro plačati za podjetja pomembnih strokovnjakov, saj je prevelik del odžrejo dajatve. Opozorila in protesti delodajalcev, da so stroški dela v Sloveniji previsoki, izvirajo (vsaj) z začetka 90. let: zato je vlada Janeza Drnovška sredi leta 1996 prispevek delodajalcev znižala za štiri odstotne točke, a je hkrati za plače nad določeno ravnjo uvedla davek na izplačane plače, ki ga je vlada odpravila šele leta 2009. »Celotna obremenitev z davki in prispevki v Sloveniji se giblje nekoliko pod povprečjem Evropske unije. Ekonomska struktura davkov in prispevkov pa v Sloveniji ni najbolj ugodna in odstopa od povprečja evropskih držav zaradi nadpovprečne obremenitve dela in potrošnje in podpovprečne obremenitve kapitala. V Sloveniji je bil leta 2008 delež davkov na delo precej večji kot v povprečju držav članic Evropske unije,« o sedanjih razmerah ugotavlja ministrstvo za finance, ki se pri tem opira na gradivo vlade o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Prispevki so breme, a brez njih ni varnosti
»Obdavčitev dela v Sloveniji – kot delež vseh davkov in prispevkov v stroških dela – je pri povprečni plači in plači na ravni 167 odstotkov povprečne plače na podobni ravni kot v povprečju EU15, izračunano v skladu z metodologijo OECD. Pri plači, ki dosega 67 odstotkov povprečne plače, pa je davčni primež v Sloveniji relativno večji. V vseh skupinah pa davčni primež v Sloveniji presega povprečje OECD,« poudarjajo na ministrstvu za finance. Slovenija v navedenih mednarodnih primerjavah o stroških dela odstopa predvsem zaradi višine prispevkov za socialno varnost. S tako zbranimi sredstvi pa se financirajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in iz starševskega varstva. Obstoječa višina prispevkov za socialno varnost je torej vezana na višino pravic iz omenjenih socialnih zavarovanj,« poudarjajo na ministrstvu za finance. To po njihovih pojasnilih lahko pomeni le eno: nižji prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo obremenitev stroškov dela, a pomenijo tudi manj pravic iz socialnega zavarovanja!
Prispevki težji od dohodnine!
Služba vlade za razvoj in evropske zadeve, ki jo vodi minister Mitja Gaspari, je pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja naročila študijo o socialni kapici, torej o omejitvi osnove za obračun socialnih prispevkov, in jo aprila lani tudi dobila. Na njeni predstavitvi pred gospodarsko zbornico je predstavnik inštituta in soavtor Mitja Čok povedal: »Glavno davčno breme pri obdavčitvi dela v Sloveniji ni dohodnina, ampak so prispevki, zato se Slovenija v mednarodnih primerjavah obdavčitev dela uvršča na vrh lestvic. V Sloveniji je premalo ljudi, ki prijavljajo visoke dohodke in od njih plačujejo davke. Vsi poskusi, da bi ta sloj še dodatno obremenili, so obsojeni na neuspeh.«
Vir: www.delo.si, avtor: Katarina Fidermuc