Vlada RS je na 34. redni seji, ki je potekala 29. aprila 2015, sprejela Nacionalni reformni program 2015 – 2016, ki bo posredovan Evropski komisiji.
Slovenija je v letu 2014 dosegla zmerno gospodarsko rast, ki se bo po napovedih ohranila tudi v letih 2015 in 2016. Okrevanje je pretežno vezano na izvozne potenciale in prodornost gospodarstva, z odgovornim vzdrževanjem mednarodne konkurenčnosti in z racionalno porabo javnih sredstev. Kljub velikemu padcu BDP v obdobju globalne finančne krize je Sloveniji uspelo ohraniti eno največjih stopenj dohodkovne enakosti v širših mednarodnih primerjavah. Ob ugodnih globalnih pogojih bodo nosilci ekonomske politike delovali proti-ciklično in prispevali k temu, da bo gospodarstvo lahko poslovalo in na trgih izkoristilo čim več priložnosti. Ugodnejše makroekonomske pogoje mora Slovenija izkoristiti tudi za nadaljevanje in krepitev strukturnih reform. To je edina pot, ki bo zagotovila zniževanje primanjkljaja javnih financ in pogoje za postopno zniževanje visokega javnega dolga. Velika sredstva, ki so bila vložena v sanacijo bančnega sistema, morajo zagotoviti obnovitev financiranja gospodarstva ter investicij, ki bodo zagotavljali multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo in s tem postopno krepitev domače potrošnje ter blaginje prebivalstva. Pri tem je pomembna krepitev odgovornosti posameznikov in institucij.
Nacionalni reformni program podaja osnovne usmeritve in cilje za leti 2015-2016, ki sledijo Strategiji EU2020, za doseganje pametne, vključujoče in trajnostne rasti. V ta okvir je postavljen tudi proces evropskega semestra, ki vzporedno spremlja države članice na področju spoštovanja ciljev in specifičnih priporočil Sveta EU glede ukrepov in reform v javnih financah, v bančništvu, pri upravljanju podjetij, na trgu dela, v poslovnem okolju ter širše za preprečevanje makroekonomskih neravnovesij. Slovenija je kot članica EU in EMU zavezana k spoštovanju skupnih pravil omejitev pri gibanjih tako v javnih financah kot na širšem makroekonomskem področju.
Glavna cilja ekonomske politike sta spodbujanje gospodarske rasti in javnofinančna konsolidacija. Pogoji za gospodarsko rast bodo zagotovljeni z izboljšanjem dejavnikov konkurenčnosti in dvigom produktivnosti gospodarstva ter z ukrepi za povečanje stopnje zaposlenosti ob zavedanju demografskih in okoljskih omejitev oziroma priložnosti. Za dosego dolgoročne gospodarske rasti in za ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest si je Slovenija začrtala ukrepe na ključnih področjih z namenom, da bi povečevala produktivnost in učinkovitost ter zagotovila primerno raven socialne vključenosti in pravičnosti. V začetku leta 2015 je vlada s socialnimi partnerji sklenila Socialni sporazum za leti 2015-2016, s katerim so začrtana ključna področja dela in ukrepi, ki bodo izvedeni s sodelovanjem socialnih partnerjev.
Glavni cilji in usmeritve so razvrščeni glede na prednostna področja, kot jih opredeljuje tudi Letni pregled rasti Sveta EU, medtem ko so ukrepi v nadaljevanju razvrščeni glede na prispevek k uresničevanju specifičnih priporočil Sveta EU in doseganje ciljev EU 2020. Tako usmeritve, kot ukrepi v največji možni meri upoštevajo tudi naloge in zaveze iz veljavnih nacionalnih dokumentov.
Spodbujanje naložb
- Investicije z multiplikativnimi učinki. V letih 2015 in 2016 se bodo izvedle investicije v prometno in okoljsko infrastrukturo, projekte informacijske družbe ter s področja zdravstva, tudi z izkoriščanjem sredstev iz evropskih skladov.
- Dolgoročno uravnotežen delež skupnih investicij v osnovna sredstva v BDP nad 20 %. Investicije v inovativnost, raziskave in razvoj v skladu s Strategijo pametne specializacije.
- Izkoristek iz Naložbenega načrta za Evropo.
- Spodbujanje izvozne konkurenčnosti podjetij in razvoja MSP. Internacionalizacija poslovanja ter vključevanja v globalne verige vrednosti.
- Razvoj finančnih instrumentov, izboljšanje posojilnih pogojev ter ukrepi za privabljanje zasebnih vlagateljev.
- Izkoriščanje potencialov kreativne industrije, vključno z revitalizacijo kulturne dediščine in socialnega podjetništva ter prehoda na zeleno gospodarstvo in trajnostno upravljanje z viri.
- Stabilno, konkurenčno poslovno okolje in enostavnost poslovanja:
- Zmanjševanje administrativnih bremen: (i) poenostavitev davčnih postopkov, (ii) ključne spremembe na področjih prostorskega načrtovanja, graditve objektov ter umeščanja v prostor, (iii) spodbujanje uporabe elektronskega poslovanja.
- Povečanje konkurenčnosti na področju davkov z njihovim prestrukturiranjem v danih okvirih javnofinančnih prihodkov.
- Delovanje trgov proizvodov in storitev s premišljeno (de)regulacijo dejavnosti in poklicev.
- Posodobitev raziskovalnih in inovacijskih sistemov ter povečanje kakovosti javnih naložb v raziskave in inovacije.
- Učinkovito upravljanje državnega premoženja in znižanje prepletenosti države z gospodarstvom s premišljeno privatizacijo.
- Priprava in izvedba celovitih strukturnih sprememb v zdravstvu. Sočasna ureditev dolgotrajne oskrbe in osebne asistence.
- Proučitev morebitnih destimulacij in obstoječih spodbud za podaljšanje delovne aktivnosti starejših.
- Posodobitev javne uprave, boj proti korupciji, davčni utaji ter delu in zaposlovanju na črno.
- Krepitev učinkovitosti in preglednosti delovanja pravosodnega sistema in njegovih gradnikov.
- Prilagajanje ukrepov na trgu dela za mlade, starejše, nizko izobražene in dolgotrajno brezposelne.
- Strukturne reforme v visokem šolstvu.
Fiskalna odgovornost
- Okrepitev fiskalnega okvirja in odgovornosti.
- Priprava izhodišč za dolgoročno spremembo strukture javnih izdatkov.
- Izravnan strukturni saldo leta 2020
- Nadomestitev učinkov kratkoročnih varčevalnih ukrepov z učinki dolgoročnih strukturnih ukrepov.
Vir: MF