Vsak dan sprejemamo številne odločitve o tem, kako razporediti svoj omejeni denar in čas. Naj zjutraj zgodaj vstanemo in pozajtrkujemo, ali malo dlje spimo? Naj večer preživimo doma ob knjigi, ali se raje odpravimo v kino? Naj kupimo nov avto ali se lotimo popravila starega? Naj se še to leto vržemo v investicijo in potrošimo naš dohodek, ali ga privarčujemo za prihodnost? Ko usklajujemo konkurenčne zahteve in želje, sprejemamo odločitve, ki določajo naše življenje.
Končna vrednost teh individualnih izbir je osnova…
Cenovna prožnost (elastičnost) povpraševanja
V današnjem prispevku so bomo natančneje pogledali odzive potrošniškega povpraševanja na spremembe cene.
Cenovna prožnost (elastičnost) povpraševanja (včasih ji preprosto pravimo cenovna prožnost) meri, kako močno se spremeni količina povpraševanja po dobrini, ko se spremeni njena cena. Natančna opredelitev cenovne prožnosti pravi, da je odstotna sprememba količine povpraševanja, deljena z odstotno spremembo cene.
Cenovna prožnost ali občutljivost na spremembe cene se pri posameznih dobrinah zelo razlikuje. Ko je cenovna prožnost (elastičnost) dobrine visoka, pravimo, da ima ta dobrina prožno (elastično)…
Poslušamo… Gledamo… Mogoče že tudi občutimo… Pa vendarle, se res zavedamo kaj nas še čaka? Slutimo kakšna prelomnica bo leto 2009 za večino? 24 ur na dan nam polnijo glave z resecijo. V vsakih poročilih je možno slišati besede, kot so kriza, brezposelnost, odpuščanje… Veliko ljudi, še več modrih besed, rešitev in nenazadnje pogledov na vsesplošno situacijo. Večinoma politikov, ki imajo na razpolago ves medijski čas in to brezplačno. Pa jim res lahko zaupamo, da nas bodo vodili na poti…
Današnji sestavek govori o ponudbi, povpraševanju ter ravnotežju med njima. Poglejmo najprej lastnosti trgov. Trgi so podobni vremenu. Nenehno se spreminjajo, so dinamični in nepredvidljivi, zapleteni in očarljivi. Obdobjem vznemirjanj sledijo obdobja zatišja. Podobno kot pri vremenu tudi študij trgov razkrije pod navidezno naključnimi dogodki določene sile in vzorce.
Nepogrešljivemu orodju za razumevanje gibanja cen in outputov na posameznih trgih pravimo analiza ponudbe in povpraševanja.
Vzemimo za primer vedno aktualne cene bencinskih derivatov. Povpraševanje po bencinu in drugih naftnih proizvodih je po drugi svetovni…
Veliko ljudi se sprašuje, kakšna je vloga vlade v tržnem gospodarstvu. Ali lahko vlada vpliva na proizvodnjo in povpraševanje in ali lahko zagotovi idealno razmerje med pobranimi davki in prispevki, ter njihovo učinkovito alokacijo ali porabo. In konec koncev, ali je vloga vlade, kot organa alociranja pobranih sredstev sploh možna in smiselna, ter v kakšni meri so vlade po svetu sposobne finančne transferje uporabljati za napredek in razvoj gospodarstva, ter zagotavljanje doseženega socialnega statusa prebivalstva.
V idealnem tržnem gospodarsvu je mogoče vse dobrine prostovoljno…
Kako cene pomagajo uravnotežiti potrošnjo in proizvodnjo (povpraševanje in ponudbo), smo pisali v enem izmed prejšnjih člankov o tržnem ravntežju. Danes pa poglejmo, kaj se zgodi, ko sestavimo v celoto vse različne trge, tako za goriva, malo potrošnjo, zemljo, nepremičnine, kapital in nenazadnje tudi delo in vse drugo. Če opazujemo z večje perspektive, opazimo, da trgi delujejo hkrati in določajo splošno ravnovesje cen in proizvodnje.
S povezovanjem prodajalcev in kupcev (ponudbe in povpraševanja) na vsakem trgi reši tržno gospodarstvo hkrati vse tri probleme: kaj, kako in za…
Bistvo trgov je v njihovem ravnotežju. V vsakem trenutku nekaj ljudi kupuje, medtem ko drugi prodajajo; podjetja izumljajo nove izdelke, medtem ko vlade sprejemajo nove zakone in spreminjajo stare; tuja podjetja odpirajo tovarne v Ameriki, medtem ko ameriška podjetja prodajajo svoje izdelke v tujini. Vendar sredi vsega tega živahnega dogajanja trgi nenehno rešujejo probleme kaj, kako in za koga. Ko uravnovešajo vse sile, ki delujejo na gospodarstvo, poiščejo trgi tržno ravnotežje ponudbe in povpraševanja.
Tržno ravnotežje predstavlja uravnoteženost med vsemi različnimi kupci in prodajalci. Gospodinjstva…
Trg je mehanizem, ki povezuje kupce in prodajalce, da določijo ceno in količino posameznih dobrin in storitev.
Tržno gospodarstvo je dovršen in zapleten mehanizem za usklajevanje ljudi, dejavnosti in podjetij na osnovi sistema cen in trgov. Je komunikacijsko sredstvo za povezovanje znanja in dejavnosti milijard različnih posameznikov. Brez osrednje obveščevalne službe ali izračunov reši probleme proizvodnje in porazdelitve, ki vključuje na milijarde neznank in povezav, probleme, ki so mnogo preobsežni za zmogljivost danes najhitrejših superračunalnikov. Nihče ni trgov načrtno oblikoval, pa vendarle delujejo neverjetno dobro.…
Danes si poglejmo, kaj pravzaprav je trg. Gladko delovanje gospodarstva se nam običajno zdi samoumevno. Ko greste v trgovino, so stvari, ki jih želite, najsibodi to kruh, mleko, žitarice, pomaranče, torej prav vse običajno na policah. Čudno se vam zdi, če slučajno v trgovini nimajo tiste določene stvari, ki ste si jo vi zamislili. No v trgovini torej izberete želene artikle, stopite do blagajne in plačate račun. Doma nakupljeno hrano pojeste in imate prav dober obrok. Le kaj je lahko…
Javne finance zajemajo celotno strukturo instrumentov in odnosov, ki urejajo javno financiranje iz proračunskih sredstev. Javnofinančni tokovi zajemajo štiri blagajne javnih financ, ki tvorijo globalno bilanco javnih financ države.
Te štiri blagajne so;
Vse štiri blagajne skupaj potrošijo skoraj polovico ustvarjenega bruto družbenega proizvoda. Ta sredstva oblastveni organi zagotovijo s predpisovanjem davkov in drugih obveznih dajatev.
Državni in lokalni organi oblasti davščine, ki jih zajemajo, razporejajo med štiri blagajne javnih financ glede…
