E-računovodstvo

Zakon o davku na dediščine in darila:

Zakon o davku na dediščine in darila – ZDDD (Uradni list RS, št. 117/06) določa, da je predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino in tudi premoženje, ki ga pravna oseba* prejme od pravne ali fizične osebe kot dediščino ali darilo, ki se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

Darilo, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 eurov. Če davčni zavezanec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejme več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo. Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem sprejema prvega darila.

Davka je oproščeno** darilo ali dediščina, ki jo prejme:

1. dedič prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda,
2. z zavezanci – dediči prvega dednega reda so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Vsi ostali obdarjenci ali dediči (fizične osebe) plačajo davek glede na dedni red, po progresivni lestvici, navedeni v 8. členu ZDDD.

Zakon o dedovanju:

Dedne rede zakonitih dedičev določa drugo poglavje Zakona o dedovanju – ZD (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, RS, št. 17/91-I-ZUDE, 13/94-ZN, 40/94 Odl. US, 82/94-ZN-B, 117/00 Odl. US, 67/01, 83/01-OZ). Dediči prvega dednega reda – potomci in zakonec pokojnika so določeni v 11. členu ZD. Med dediče drugega dednega reda spadajo starši in bratje oziroma sestre pokojnika ter njihovi potomci in v primeru, če zapustnik ni imel otrok tudi njegov zakonec (ki sicer deduje v prvem dednem redu). Tretji dedni red predstavljajo dedi in babice pokojnika, ter njuni potomci.

Vstopna pravica za dedovanje je določena v 12. členu, le – ta omogoča, da del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.

Za nekatere dediče veljajo tudi posebne določbe. V 21. členu ZD so obravnavani posvojenci, in določeno je, da imajo pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci do posvojitelja in njegovih sorodnikov enake dedne pravice, kakor posvojiteljevi otroci in njihovi potomci.

V nadaljevanju predstavljamo predstavljamo grafično shemo dednih redov zakonitih dedičev po ZD in grafično shemo dednih redov po ZDDD.

Kot je razvidno iz navedenega so skupine dedičev po Zakonu o dedovanju in Zakonu o davku na dediščine in darila različne. Določila ZDDD urejajo tiste skupine dedičev in obdarjencev, ki so zavezani k plačilu davka in jih obenem glede stopenj razvrščajo v tri skupine. Sistematika in vsebina določb, po kateri so v točki a) drugi dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci), točki b) tretji dedni red (dedi in babice) in točki c) vse druge osebe je pomembna. Pomeni, da je potrebno pri uvrščanju v posamezno skupino upoštevati točno naštevanje oseb, kot so navedene v teh določbah. V točki a) je potrebno upoštevati tudi potomce, v točki b) pa le dede in babice (ne pa tudi potomcev). Za navedeno stališče razpolagamo s sodno prakso (sodba št. U 651/95 z dne 17. 2. 2000).

Pojasnjujemo še nekatere posebnosti, ki lahko nastopijo v postopku odmere davka na dediščine in darila in se tičejo oprostitev plačila tega davka:

1. Z zavezanci – dediči prvega dednega reda so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
   Zet, snaha: med zete in snahe se uvrščajo tudi izvenzakonski partnerji otrok (izvenzakonski partner hčerke = zet; izvenakonska partnerka sina = snaha).
   Pastorek: med pastorke se uvršča tudi otroke zunajzakonskih partnerjev. Če pa gre za primer, kjer kot dedič nastopa pastorkov potomec, pa je takšnega dediča uvrstiti pod točko c) vse ostale osebe.
   Dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti: Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti – ZRIPS (Uradni list RS, št. 65/05), opredeljuje pravne posledice registracije skupnosti. Med drugim opredeljuje obseg pravic in obveznosti, ki jih imata partnerja na podlagi registracije skupnosti. Po registraciji imata partnerja v skladu z zakonom, med drugim tudi pravico do pridobivanja skupnega premoženja in urejanja premoženjskih razmerij v okviru skupnosti, pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po umrlem partnerju, zato so registrirani partnerji izenačeni z dediči prvega dednega reda in izvenzakonskimi partnerji.
2. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR (Uradni list SRS, št. 15/76, 30/86-ZNP (20/88 – popr.), 1/89, 14/89 p.b. in RS, št. 13/94-ZN, 82/94-ZN-B, 29/95-ZPDF, 26/99-ZPP, 60/99 odločba US, 70/00-ZZNPOB, 64/01, 110/02-ZIRD, 42/03 odločba US, 16/04) v 12. členu določa, da ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravne posledice. Nadalje v drugem odstavku opredeljuje, da če je odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali dolžnosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. Toda kljub temu se davčni organ pri določitvi obstoja takšne skupnosti lahko opre na odločitev sodišča. Iz navedenega sledi, da če je v sklepu o dedovanju navedeno, da deduje zunajzakonski partner, je le ta oproščen plačila davka na dediščino.
3. Glede na pravno razlikovanje dedovanja zapustnikovega zakonca, ki deduje bodisi v prvem, bodisi v drugem dednem redu (t. j. kadar zapustnik ni zapustil otrok) poudarjamo da za davčne namene razvrstitev v drugi dedni red nima učinka. Torej zapustnikov zakonec v vsakem primeru ne plača davka na dediščine in darila, kot to določa 147. členu ZDO, ne glede na to da je mogoče iz sklepa o dedovanju razbrati, da po zapustniku dedujejo v drugem dednem redu njegov zakonec in starši.
4. Pojavljajo se tudi vprašanja, kako v skladu z novo davčno zakonodajo, obravnavati darilno pogodbo med starimi starši (darovalci) in vnuki (obdarjenci). Glede na to, da že prej veljavni Zakon o davkih občanov (ZDO) ni našteval dedičev ali obdarjencev prvega dednega reda, je bilo potrebno upoštevati dediče prvega dednega reda kot jih določa ZD. Tako je v 11. členu ZD določeno, da so dediči prvega dednega reda – potomci in zakonec pokojnika. Iz navedenega izhaja, da se vnuk se uvršča med dediče prvega dednega reda.
5. V praksi se pojavlja tudi primer dedovanja po svakih in svakinjah (oporočno dedovanje), ker kategorije svakov in svakinj niso zajete ne v točki a) in ne v točki b) jih je potrebno uvrstiti pod točko c) vse druge osebe, skladno 8. členu ZDDD.
6. Pojavilo se je tudi vprašanje kako obravnavati obdavčitev dedovanja tete oziroma strica po nečaku. Opazili smo, da je razhajanje v pojasnjevanju uvrstitve v dedni red nastalo zaradi dejstva, da ste nekateri enačili dedovanje nečaka po teti oziroma stricu z dedovanjem ko teta oziroma stric deduje po nečaku. Kot pri vsaki uporabi tabele dednih redov je potrebno izhajati iz dejstva v katero smer »gredo puščice«. Načeloma je sorodstvena vez navzdol neobdavčena, v kolikor gre navzgor pa je potrebno upoštevati kolikokrat preide mejo med dednimi redi (ali obstojajo sorodstvene vezi preko staršev ali preko dedov in babic). Nečak po teti oziroma stricu nedvomno sodi v II. dedni red in je obdavčen po lestvici a.) II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci) od 5 % do 14 %. Pri določitvi dednega reda ko deduje teta oziroma stric po nečaku po je iz grafične sheme dednih redov po ZD izhaja, da sodita v III. dedni red, ZDDD pa v točki III. dedni red navaja le dede in babice, ne pa tudi potomcev (kar je že podrobneje obrazloženo), zato so tete in strici, ki dedujejo po nečakih obdavčeni po lestvici c.) vse druge osebe od 12 % do 39 %.
7. Dedovanje po bratrancu oziroma sestrični: tudi to dedovanje je podobno kot dedovanje tete po nečaku, bratranci in sestrične po ZD sodijo v III. dedni red, ZDDD pa v točki III. dedni red navaja le dede in babice, ne pa tudi potomcev, zato so bratranci in sestrične obdavčeni po lestvici c.) vse druge osebe od 12 % do 39 %.

* V dopisu so obravnavane le oprostitve za fizične osebe.

** Davka je oproščeno tudi darilo ali dediščina, ki jo prejme pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, vendar le, če gre za darilo oziroma dediščino, ki je namenjena opravljanju take dejavnosti pravne osebe.

Vir: Pojasnilo DURS, št. 4222-1/2008, 10. 1. 2008

• Ni sorodnih člankov.