Lizbonski svet za gospodarsko konkurenčnost je včeraj objavil analizo o gospodarskem zdravju držav članic evroobmočja (The 2011 Euro Plus Monitor). Razveseljiva ugotovitev inštituta (think-tank) The Lisbon Council je, da je Slovenija na skupni lestvici najbolj zdravih ekonomij (Overall Health) evroobmočja zasedla zelo visoko peto mesto, za Estonijo, Luksemburgom, Nemčijo in Nizozemsko. Neposredno za Slovenijo so se uvrstile Slovaška, Finska, Avstrija, Belgija itd, na repu te lestvice pa so Španija, Francija, Italija, Portugalska, Ciper in kot zadnja Grčija.
Skupni kazalec zdravja gospodarstev članic evroobmočja so dobili na podlagi seštevka štirih indikatorjev: trenda gospodarske rasti, konkurenčnosti posamezne ekonomije, njene fiskalne vzdržnosti in odpornosti proti zunanjim vplivom. Daleč najboljšo oceno je Slovenija dobila ravno pri slednjem, kjer je zasedla vrh kot drugo najbolj odporno gospodarstvo evroobmočja, pri potencialu gospodarske rasti smo na četrtem, pri konkurenčnosti na šestem in pri fiskalni vzdržnosti na 9. mestu.
Nekoliko slabše, a še vedno v zlato sredino evroobmočja, se je Slovenija po tej raziskavi uvrstila na drugi lestvici The Lisbon Councila, in sicer pri ocenjevanju napredka pri prilagajanju ekonomij evroobmočja. Tu je Slovenija na 11. mestu, z dokaj visoko oceno napredka pri prilagajanju navzven in z nekoliko nižjo oceno pri prilagajanju realne cene delovne sile. Na tej lestvici napredka pri prilagajanju so za nami uvrščene Italija, Ciper, Belgija, Francija, Nemčija in Avstrija, medtem ko so se morale najbolj prilagajati (s tem pa so zasedle vrh lestvice) prej manj adaptirane ekonomije, kot so recimo estonska, grška, irska ali španska.
Bolj podroben pogled v drobovje te analize še pokaže, da so bile Sloveniji dodeljene zelo visoke, pravzaprav kar maksimalne ocene za izvozno usmerjenost gospodarstva (in za rast le-tega) ter za premoženje bank in varčevanje v gospodinjstvih. Relativno visoke ocene smo prejeli še glede potenciala rasti slovenskega gospodarstva, pri zaposlenosti, domači potrošnji, regulaciji trga, fiskalnem ravnotežju in zadolženosti države. Slabše od povprečja pa so Slovenijo ocenili pri človeških potencialih, stroških delovne sile in pri učinkovitosti državne uprave.
Vse to dokazuje, da je slovensko gospodarstvo v primerjavi s povprečjem držav evra zelo zdravo in trdno, z dobrimi nastavki za rast in z majhnim številom kritičnih področij, ter da so k tej visoki oceni veliko prispevale tudi nekatere vladne politike (omejevanje zadolževanja, fiskalna disciplina, trdnost bančnega sistema, spodbujanje zaposlovanja itd).
Vir: Vlada RS