Upravni odbor OZS se je na današnji seji seznanil s predlogi pristojnih ministrstev glede zahtev obrtništva za rešitev katastrofalnih razmer v slovenskem malem gospodarstvu. Z nekaterimi predlogi člani upravnega odbora niso zadovoljni, zato so na podlagi podpore celotnega obrtno-podjetniškega sistema sprejeli sklep, da se aktivnosti za vse oblike državljanske nepokorščine nadaljujejo v skladu s terminskim planom. Zbornica pričakuje, da se bodo pogovori s pristojnimi ministri nadaljevali, če pa v najkrajšem možnem času ne pride do sprememb določenih zakonov, pa se bo v drugi polovici marca izvedel napovedan protest obrtnikov.
Na tiskovni konferenci so po seji upravnega odbora OZS predsednik OZS Štefan Pavlinjek, podpredsednik OZS in predsednik UO OZS Štefan Grosar, podpredsednik skupščine OZS in predsednik sekcije gradbincev Franc Bukovec, podpredsednik skupščine OZS in predsednik sekcije avtoprevoznikov Andrej Klobasa in generalni sekretar OZS Dušan Krajnik podrobno predstavili stališča upravnega odbora do predlogov, ki jih je OZS prejela od pristojnih ministrstev.
Štefan Pavlinjek je katastrofalno stanje v malem gospodarstvu podkrepil tudi s številkami. V letu 2010 je vrata zaprlo 6.471 obrtnih podjetij, od tega največ v gradbeni dejavnosti (2.381), v storitveni dejavnosti (1.681) ter v prometni dejavnosti (713). V letu 2009 je prenehalo s poslovanjem 4.500 obrtnih podjetij.
Pri zahtevah za izboljšanje plačilne nediscipline, ki je trenutno največji problem slovenskega gospodarstva, je najmanjši posluh pokazalo ministrstvo za pravosodje, ki je v celoti zavrnilo predloga OZS po ukinitvi instituta prisilne poravnave in drugačni sistemski ureditvi zaščite pravic malih upnikov pa tudi zbornični predlog, da ugovor zoper izvršbo v določenih primerih ne bi zadržal izvršbe, je poudaril Štefan Grosar.
Grosar je tudi poudaril, da so obrtniki najbolj razočarani, ker je ministrstvo za finance zavrnilo zbornični predlog »vsak račun šteje«, s katerem bi na novo uredili obdavčitev dohodkov državljanov, in sicer po načelu, da je vsak evro obdavčljiv, razen v primerih, ko se njegova poraba izkaže z verodostojno listino, npr. z računom, pogodbo ipd. Prepričani so, da bi s tem dosegli največje učinke v smeri zmanjšanja sive ekonomije, vendar je ministrstvo za finance predlog zavrnilo, kot pravijo pa bodo preučili možnost ponovne uvedbe akcije »vzemite račun«, ki se je izvajala ob uvedbi davka na dodano vrednost. Učinkovitost ukrepa »vsak račun šteje« bi se v praksi izkazala predvsem v povezavi s spremembo zakona o gradivi objektov, ki bo po novem dopuščal v lastni režiji graditi le manjše, pomožne objekte do velikosti največ 30m2. Na ta način bi namreč država dobila večji priliv davkov, obrtniki ne bi imeli nelojalne konkurence v sivi ekonomiji, državljani pa bi dobili kvalitetno izvedeno delo, z računom bi lahko uveljavljali garancije, davčno olajšavo ipd.
Glede delovno-pravne zakonodaje obrtniki zahtevajo spremembo zakona o delovnih razmerjih, saj je zakon zastarel. Zakonodajalec naj z zakonom ureja le minimalne pravice – določi naj se osnovna minimalna plača, ki bo zagotovila delavcem dostojno preživetje, ostale stvari (regres, malica, odpravnine ipd) pa naj se rešujejo znotraj kolektivnih pogodb. V zakon o delovnih razmerjih je namreč potrebno vključiti zahteve delodajalcev, katere omogočajo primerljivo fleksibilnost in konkurenčnost delovne sile.
Člani upravnega odbora so bili zadovoljni s predlogom zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki bo uvedel najdaljši dovoljeni plačilni rok (za državne organe in lokalne skupnosti največ 30, za ostale pa največ 60 dni). Uzakonjen naj bi bil tudi obvezni večstranski pobot medsebojnih obveznosti, predlog zakona pa vzpostavlja tudi javni register menic, ki pomenijo informacijo vsem udeležencem na trgu, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti, bodočim pogodbenim strankam pa omogoča več varnosti pri poslovanju.
Pozitiven premik je čutiti na področju javnih naročil. V pripravi so namreč spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, po katerem izvajalci ne bodo smeli sklepati pogodb s podizvajalci, s katerimi so v lastniški povezavi, uvedla pa se bo tudi menica kot poseben instrument zavarovanja plačila podizvajalcem. Ministrstvo za finance pripravlja tudi spremembe in dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost, s katerim bo vzpostavljen nov mehanizem za uveljavljanje pravic do odbitka vhodnega DDV, pri čemer bo moral dolžnik potrditi prejeti račun, če bo hotel uveljavljati odbitek DDV. Potrditev računa bo pomenilo pravno podlago, s katerim postane finančni instrument, ki omogoča upniku, da svojo terjatev dobi poplačano z računa dolžnika pri katerikoli banki, kjer ima dolžnik odprt račun.
Vir: GZS – www.gzs.si