Samostojni podjetnik ima pri opravljanju svoje dejavnosti, na primer maloprodaje v trgovini, dnevni iztržek v blagajni. Iztržek je razdeljen na plačila v gotovini in na plačila s plačilnimi oziroma kreditnimi karticami. Kartična plačila se dnevno unovčujejo preko POS terminala.
Zastavlja se vprašanje, ali mora samostojni podjetnik obvezno polagati gotovino na TRR, ali po morebitni spremembi Uredbe tega ni več zavezan napraviti, saj kot vemo, samostojni podjetniki prosto razpolagajo z gotovino. Nadalje se mnogi sprašujejo, ali je obvezno pisati blagajniški prejemek za iztržke, blagajniški izdatek za pologe kartic ter izdatek za morebitne pologe gotovine, ter nato vse združiti na blagajniški dnevnik.
Pri blagajniškem poslovanju samostojnega podjetnika veljajo določene posebnosti, saj je samostojni podjetnik fizična oseba, ki opravlja dejavnost. Iz tega razloga izhajajo posebnosti, na katere moramo biti posebej pozorni.
V Pravilniku o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu je v 5. točki 6. člena zapisano naslednje:
”Zasebnik iz prejšnjega odstavka lahko prejeto gotovino uporablja za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 3. člena tega pravilnika in namene, ki niso vezani na opravljanje dejavnosti. Zasebnik mora gotovinska vplačila in izplačila obračunati z izvajalcem plačilnega prometa, pri katerem ima odprt transakcijski račun, pri naslednjem vplačilu gotovine na transakcijski račun oziroma najmanj enkrat mesečno. Obračun opravi s pobotom na podlagi seštevka gotovinskih prejemkov iz naslova opravljanja dejavnosti oziroma vseh gotovinskih izdatkov.”
Iz istega Pravilnika sledi tudi, da samostojni podjetnik sicer lahko prosto razpolaga z gotovino, vendar z določenimi omejitvami in pod določenimi pogoji, ki jih mora tudi samostojni podjetnik spoštovati pri vodenju blagajniškega poslovanja.
Samostojni podjetnik mora, kot vsaka druga oseba ki opravlja dejavnost, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko, zagotavljati sledljivost gotovine. Način in obliko si izbere sam. Iz izkušenj pa v računovodskem servisu svetujemo da se blagajniško poslovanje uredi na način, opisan na začetku članka, torej z blagajniškimi prejemki, izdatki in dnevniki, saj tako ne le da ima samostojni podjetnik boljši pregled nad poslovanjem, temveč se s tem zagotovi preglednost in zakonitost samega poslovanja. V kolikor samostojni podjetnik tega ne zagotavlja, tudi ne more ravnati po 6. členu Pravilnika, saj v tem primeru ne razpolaga s podatkom o vplačilih in izplačilih, na podlagi katerih je zavezan vsaj enkrat mesečno izvesti obračun in pobot.