Situacija je sledeča; podjetje je praznovalo svojo obletnico in je ob tej priliki pripravilo izlet za zapolene, družinske člane in svoje kooperante. Vsi so na prizorišču tudi prespali ter bili deležni večerje. V podjetju vedo, da bi morali obračunati dohodnino družinskim članom in poslovnim partnerjem, vendar se jim zdi neprimerno, da najprej nekoga povabiš na družabno srečanje, nato pa od njih zahtevaš davčno številko zaradi obračuna davčnega odtegljaja. Prejete račune, ki se nanašajo na družabno srečanje so knjižili med davčno nepriznane stroške. Zanima jih, kako bi lahko obračunali dohodnino brez tega, da podajo davčne številke svojih gostov, oziroma na kakšen način zadostiti zakonskim obveznostim ne da bi pri tem bili oškodovani oziroma nadlegovani gostje.
Pogostitve ali obdarovanja zaposlenih in njihovih družinskih članov
V primeru, ko podjetje organizira pogostitve ob praznovanjih in povabi zaposlene, njihove družinske člane in poslovne partnerje, se pri tem srečuje z različnimi davčnimi predpisi, ki različno obravnavajo ugodnosti za povabljene glede na to, kakšno funkcijo imajo v podjetju.
Ko gre za zaposlene in njihove družinske člane, se boniteto v skladu s 39. členom Zakona o dohodnini med drugim ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti. Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 EUR. Odhodki v zvezi s takšnimi ugodnostmi so za podjetje davčno nepriznani z vidika Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
Če gre za ugodnosti, ki presegajo 13 EUR in podjetje obračuna dohodnino, so takšni odhodki davčno priznani v skladu s 35. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
Kadar podjetje da darilo poslovnemu partnerju oziroma nekomu, ki ni njihov zaposlen (sem sodijo tudi razne druge ugodnosti v naravi), obdavčitev takšnega darila opredeljuje 105. člen Zakona o dohodnini, ki govori o drugih dohodkih. V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 EUR oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 EUR.
Pridobitev davčne številke
Pridobitvi davčne številke od poslovnega partnerja se lahko izognete samo v primeru nerezidentov, saj v skladu s 35. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ni več potrebna davčna številka, če se dohodek izplača fizični osebi, ki se šteje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino in nima slovenske davčne ptevilke ter dosega občasne dohodke. V primeru izplačila dohodka nerezidentom mora izplačevalec dohodka ob izplačilu zagotoviti podatke o nerezidentu, najmanj pa osebno ime, naslov, njegovo identifikacijsko številko in državo rezidentstva.