Lišpate bilanco? Kako lahko davke znižate v zadnjem hipu?

Še dva tedna imate časa, da si znižate davčno osnovo za letos. Kateri odhodki so davčno priznani, na kaj morate pri tem paziti in kako nikakor ne boste prepričali davkarjev o nižjih davkih.

Upoštevajte: prihodnje leto bo višji davek na podjetij

Kaj torej storiti? Razmislite, ali res potrebujete denimo nov računalnik in ali ga ne bi namesto januarja kupili decembra in si tako osnovo znižali že zdaj. Je pa res, da si je potem ne boste mogli prihodnje leto. Letos je stopnja davka od dohodka pravnih oseb 17-odstotna, prihodnje leto se bo zvišala na 19 odstotkov. S tega vidika je torej boljše, da se uveljavlja prihodnje leto, ker je prihranek lahko večji (če seveda zanemarimo stroške financiranja davka za eno leto). To, da bo davčna stopnja prihodnje leto višja, imejte v mislih tudi pri oblikovanju začasnih časovnih razmejitev (vnaprej vračunani stroški, rezervacije) – letos je lahko učinek na davčno osnovo ugoden, vendar je lahko ob poznejši odpravi teh postavk celo višja, kot bi bila v letošnjem letu.

V nadaljevanju je navedenih nekaj pomembnih postavk, ki lahko vplivajo na davčno obveznost vašega podjetja ali espeja.

1. RAČUNALNIKI IN DRUGA OSNOVNA SREDSTVA

Nakup opreme za delo, kar so denimo tudi računalniki, pametni telefoni in stroji, vam bo seveda znižal davčno osnovo (izjema so pisarniška oprema in osebna vozila, ki niso na električni ali hibridni pogon). Bodo pa davkarji zastrigli z ušesi, če bodo videli, da imate denimo s. p., mali d. o. o., dva zaposlena in boste kupili »na podjetje« kar deset novih računalnikov. Jih imate res v podjetju za delo ali so jih prek vas kupovali prijatelji za osebne potrebe? Tako si znižate davčno osnovo, odbijete še vstopni DDV – in kršite dvakrat.

Prav tako se ne gre hecati z drugimi nakupi za osebne potrebe. Denimo damska torbica, ki jo boste kupili za darilo svoji izvoljenki, ne more iti na stroške podjetja, kot lahko gre torba za prenosni računalnik.

Vam pa nižajo davčno osnovo nakupi sredstev, ki jih potrebujete za vaše delo (nakupne cene denimo šamponov za frizerje, hrane za gostince …).

2. POTNI STROŠKI IN DNEVNICE

Ta izplačila so dvojno mamljiva. Prvič zato, ker niso obdavčena z dohodnino in prispevki, drugič zato, ker znižujejo davčno osnovo podjetju. A pozor! Potni stroški in dnevnice imajo seveda določen namen – to je plačilo za hrano in prevoz na službeni poti zaposlenim. Službeno potovanje je potovanje iz službe do namembnega kraja zaradi opravljanja določenih nalog oziroma obveznosti po nalogu delodajalca. Na službeno potovanje vas torej napoti oziroma vam ga odredi delodajalec. Za to morate imeti potni nalog z navedenimi vsemi sestavinami – relacijo, stranko, namen poti, izdan mora biti nalog pred začetkom službene poti.

Decembra je sicer precej dogodkov. Torej, če pošljete na sprejem zaposlenega, ali je upravičen do potnih stroškov ali ne? Če gre zaposleni denimo na predavanje oziroma neko izobraževanje, ta zadeva načeloma ni sporna. Mora pa družba imeti ustrezna dokazila – o plačilu kotizacije, načrtu predavanj, gradivo, potni nalog. Prav tako ni sporno, če gre zaposleni do stranke na sestanke, če gre po stranko na letališče ali ponjo v hotel … Če pa se zaposleni udeleži zabave, druženja s poslovnimi partnerji in podobno, je službena pot že vprašljiva. Za inšpektorja še zlasti v decembrskih mesecih. Z vidika priznavanja stroškov je treba slediti splošnim določbam, po katerih se strošek prizna kot , če je za družbo potreben in ni zasebne narave.

3. TEAM BUILDING IN IZOBRAŽEVANJA

Gre za pravi team building, krepitev sodelovanja in dela (s poslovnimi učinki), izobraževanje, ali samo za dober prednovoletni žur? Tudi če se vam zdi, da ste pripadnost podjetju med druženjem v gostilni zelo povečali in da boste zdaj boljše delali, vam davkarija samo za sicer koristen in dober žur odhodkov ne bo davčno priznala.

So pa stroški v celotnem znesku davčno priznani, če družba dokaže, da je imel njen team building pozitiven vpliv na uspešnost poslovanja. Načeloma mora takšen team building obsegati vodeni program, izobraževanje…

Izobraževanje je sicer tako ali tako davčno priznano. No, ni, če novinarja, pristojnega za gospodarske teme, pošljete na tečaj izdelave sušija. Tako to ne gre. Če pa ga napotite na izobraževanje o novi zakonodaji z njegovega področja (denimo o davkih, revizijah …), je strošek davčno priznan.

4. REPREZENTANCA

Stroški reprezentance so davčno priznani do polovice. Seveda gre za pogostitev vaših poslovnih partnerjev – in ne družine.

5. VREDNOST ZALOG, NEPREMIČNIN, OPREME

Če vrednost vaših zalog konec leta ne ustreza več dejanskim razmeram (če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo iztržljivo vrednost), znižajte njihovo bilančno vrednost, učinek vam bo takoj tudi znižal davčno osnovo.

Družba iz slabitve zalog lahko znižuje davčno osnovo v celotnem znesku.

Podobno velja za slabitev nepremičnin in opreme. Če obstajajo objektivni dokazi, da je na dan stanja (31. decembra 2016) poštena oziroma nadomestljiva vrednost nepremičnin ali opreme nižja od njihove knjigovodske vrednosti, je družba praktično dolžna ta sredstva slabiti, ta slabitev pa je načeloma v celoti davčno priznana (naj omenimo, da se kot dokaz o pošteni vrednosti navadno zahteva cenitev).

6. ODPISI, SLABITVE FINANČNIH NALOŽB

Slabitev finančnih naložb je priznana šele ob njeni odtujitvi. Podobno je s terjatvami – njihova slabitev ali odpisi bodo priznani šele ob koncu prisilne poravnave ali stečaja podjetja, ki vam dolguje.

7. OSLABITEV DOBREGA IMENA

Pri tem bodite posebej pazljivi. Najprej sploh – ali ima podjetje zares kaj vredno dobro ime ali je vse skupaj prenapihnjeno. Posebej revizorji so v preteklosti večkrat zahtevali od družbe, naj dobro ime v celoti odpiše v enem samem letu, kar je lahko izjemno obremenilno za poslovni rezultat družbe.

Ko gre za davčno presojanje, je tako, da je slabitev dobrega imena priznana v višini 20 odstotkov začetno izkazane vrednosti dobrega imena letno. Če je slabitev višja od prej omenjenega zneska, se presežek v tekočem letu davčno ne prizna, se pa lahko kot priznani odhodek uveljavlja v poznejših letih.

Če vaše podjetje izdeluje bilance po MSRP (mednarodni ), potem branje naslednjega odstavka ni potrebno, saj zadeva le uporabnike SRS (slovenski ).

Od leta 2016 se dobro ime po določilih SRS šteje kot neopredmeteno sredstvo z določeno dobo koristnosti. Kadar dobe koristnosti dobrega imena ni mogoče zanesljivo oceniti, se dobro ime enakomerno časovno amortizira v petih letih. Iz prakse lahko trdimo, da v večini primerov dobe koristnosti dobremu imenu ni mogoče pripisati, kar pomeni, da bodo morale te družbe dobro ime amortizirati v petih letih. To nas na eni strani pripelje do težav, povezanih s poslovno bilanco (amortizacija dobrega imena bo imela velik negativni vpliv na bilance), po drugi strani pa se ta amortizacija za davčne namene ne prizna, kar nas privede do vprašanja, na kakšen način in kdaj (če sploh kdaj) bodo lahko odhodki, vezani na dobro ime, davčno priznani. Uporabnikom SRS bo še vedno omogočena slabitev dobrega imena za namene uravnoteženja davčne bilance (slabitev bo davčno priznana).

8. REZERVACIJE

Tudi pri teh so nekatere lahko priznane, druge ne. Predvsem pa morajo biti dobro obrazložene. Denimo, lahko naredite rezervacije za jubilejne nagrade, odpravnine, popravila izdelkov v garancijskem roku. A morate pojasniti, zakaj so oblikovane v določeni višini. Denimo, ne morete oblikovati rezervacije za popravilo vseh pralnih strojev v garancijskem roku, temveč na podlagi statistike kvarljivosti le za določeno število.

9. OLAJŠAVE ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ

Te lahko uveljavljate v celoti. A pazljivo. Furs je zadnje čase preverjal uveljavljanje olajšav v preteklosti in odkril nekatere nepravilnosti oziroma dodatne . Šli so še dlje in zahtevali, da se elemente novosti na projektih dokazuje z znanstvenimi objavami, evropskimi patenti, doktorati. Trenutno se sicer pripravljajo nove obrazložitve, kaj je lahko priznano kot omenjena olajšava in kaj ne.

10. INVESTICIJSKA OLAJŠAVA

Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove. A kar vse se ne šteje za opremo. Denimo, računalniki to so, pisarniška oprema ni. Tudi kar vsako motorno vozilo ne gre v olajšavo – mora biti ekološko.

11. OLAJŠAVA ZA ZAPOSLOVANJE

Zavezanec, ki na novo zaposli težje zaposljive mlajše in starejše osebe, invalide, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v določeni višini te osebe, vendar največ v višini davčne osnove. No, če takšne osebe letos niste zaposlili, je morda zdaj (za letos) prepozno. Olajšave za težje zaposljive znašajo 45 odstotkov , za invalide od 50 do 70 odstotkov. Preverite še druge pogoje. Sicer pa lahko zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, še uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 20 odstotkov povprečne mesečne zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju.

12. OLAJŠAVA ZA PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

Delodajalec, ki financira kolektivno zavarovanje, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plača v korist delojemalcev (zavarovancev). In to največ do zneska, ki je enak 24 odstotkom obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca (zavarovanca), in ne več kot 2.819,09 evra letno.

13. OLAJŠAVA ZA DONACIJE

Konec leta so podjetja tudi bolj radodarna, dobrodelna. Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošnokoristne namene. Olajšava se lahko uveljavi do zneska, ki ustreza 0,3 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.

Zavezanec lahko uveljavlja dodatno znižanje davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2 odstotka obdavčenega prihodka, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene.

Vir: Finance, http://www.finance.si/, Avtor: Tanja Smrekar

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj

E-mail naslov ne bo objavljen.


*