Novi ZGD = nove prepovedi in kazni

1.1433965414Omejena bosta družb in ustanavljanje novih podjetij za prekrškarje, prihajajo tudi nove kazni za vodilne

Predlog sprememb zakona o gospodarskih družbah, ki je že v potrjevanju v parlamentu, prinaša tudi nove prepovedi in na novo opredeljuje merila za mikro, male, srednje in velike . Podjetja se bodo prej uvrstila v kategorijo srednjih, torej bo zanje tudi prej nastala zaveza revidiranja poslovanja. načeloma revizij ne bodo potrebovala, čeprav so revizorji želeli drugače. Sicer pa je v predlogu zakona opredeljenih tudi več prekrškov poslovodstva in nadzornikov. Predlog gre konec meseca v drugo obravnavo na odbor za , dopolnila lahko poslanci vložijo do 18. junija. Prenovljeni zakon naj bi začel veljati 1. januarja 2016; če bo seveda sprejet.

Glavne predlagane novosti:

OMEJITVE USTANAVLJANJA PODJETIJ IN S. P.

  • Ustanovitelj, in po novem najbrž ne bo mogla postati oseba, ki je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo inšpektorata za delo ali finančne uprave vsaj dvakrat oglobljena v zvezi z delom na črno. Sicer za davčne dolžnike že zdaj velja prepoved ustanavljanja podjetij.
  • Za šest mesecev se prepoveduje ustanavljanje družb tudi tistim osebam, ki so imele vsaj polovico lastništva v družbi z omejeno odgovornostjo, ki je bila iz sodnega registra izbrisana brez likvidacije. Gre torej za tiste, ki denimo niso oddajali obračunov, poročil
  • Omejevalo se bo veriženje družb oziroma bo lahko posameznik v treh mesecih ustanovil le eno družbo (nekaj bo izjem, ukrep denimo ne bo veljal za srednje in velike družbe, pa v primerih, ko vse družbe poslujejo); ta predlog je v zakon umeščen predvsem zaradi neplačevanja prispevkov, v praksi se je namreč dogajalo, da je družba istega lastnika (ali povezanih) izplačala neto , ko bi morala še prispevke, pa so družbo likvidirali in prenesli delavce na drugo podjetje.

OMEJITEV DVIGOVANJA SREDSTEV IZ D. O. O.

Predlog ZGD predvideva tudi omejevanje dvigovanja sredstev iz družb z omejeno odgovornostjo. Ustanovitelju oziroma družbeniku se bo prepovedalo, da ob ustanovitvi s posojilno pogodbo poseže v sredstva družbe, ki so namenjena njenemu poslovanju. Namen predloga je, da se zadrži vsaj minimalen kapital (to je 7.500 evrov), tudi za zaščito upnikov. Na trgu se sicer lahko dobi kar nekaj družb z omejeno odgovornostjo za nekaj sto evrov. Sistem je tak: oseba ustanovi d. o. o., vplača 7.500 evrov in takoj s posojilno pogodbo denar vzame iz družbe. D. o. o. ima terjatev do družbenika (ustanovitelja), ta pa d. o. o. proda za nekaj sto evrov. Kupec d. o. o. se hkrati zaveže, da prevzame dolg ustanovitelja do kupljene družbe (7.500 evrov). Torej, družba ima terjatev do svojega novega lastnika, ob stečaju pa bi bilo na mizi tudi vprašanje izterjave teh 7.500 evrov od tega novega lastnika.

NOVA MERILA ZA RAZVRŠČANJE DRUŽB IN REVIZIJE

Na novo bodo opredeljena merila za razvrščanje družb; znižuje se prag za mikro in male družbe ter zvišuje tisti za srednje družbe. Poenostavljeno to pomeni, da boste hitreje sodili v razred srednjih družb (in ne boste več mogli biti mala družba, za katero veljajo enostavnejša pravila in manj obveznosti glede poročanja in revizij). Kakšna so nova merila, vidite v tabeli. Ob tem naj spomnimo, da so revizorji, ko je predlog še obravnavala vlada, želeli uvesti poenostavljene revizije tudi za male družbe, kar bi spet povečalo zbirokratiziranost in zvišalo stroške (menda najmanj okoli 200 evrov). Nekatera mala podjetja bodo najbrž vseeno potrebovala revizijo; denimo tista, ki merijo po revalorizirani vrednosti ali vrednotijo finančne instrumente, za katere cena ni objavljena na delujočem trgu, ter naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti.

KAZNI

Na novo se uvaja tudi razpon kazni za prekrške družbe; kazni so odvisne od velikosti podjetja (gre za prekrške pri obveščanju, vodenju poslovnih knjig, uporabi dobička…). Poleg tega se določajo še nekateri novi prekrški za in nadzornike družb. Kazni znašajo od tisoč do pet tisoč evrov za prekrške, kot so opravljanje pridobitne dejavnosti člana uprave brez dovoljenja nadzornikov ali pa nepredlaganje nadzornika sodišču, če je nesklepčen, pa recimo, če ni sklican tolikokrat, kolikokrat določa statut…

Sprememb je še kar nekaj – tako tudi pri obveščanju delničarjev, saj denimo informacijski potrebi delničarja, ki glasuje o soglasju k podjetniški pogodbi, ni zadoščeno, če besedilo pogodbe dobi šele na skupščini.

Vir: Finance, 10. 6. 2015, http://www.finance.si/, Avtor: Tanja Smrekar

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj