Odloženi davek je znesek davka, ki ga bo zavezanec poravnal (ali mu bo povrnjen) v enem ali več prihodnjih poslovnih obdobjih
Odloženi davki so neotipljivi v času evidentiranja in prepogosto jih interpretiramo kot nerazumljivo in nepomembno evidentiranje prihodnjih davčnih posledic v računovodskih izkazih, pa čeprav te izhajajo iz že nastalih in že evidentiranih poslovnih dogodkov.
Odloženi davek je znesek davka, ki ga bo zavezanec poravnal (ali mu bo povrnjen) v enem ali več prihodnjih poslovnih obdobjih. Govorimo samo o tistih poslovnih dogodkih, ki se ne obravnavajo enako v davčnem obračunu in v poslovnih knjigah zavezanca. Preprosteje povedano, govorimo o “sedanjem” poslovnem dogodku, ki je že pripoznan v poslovnih knjigah davčnega zavezanca, davčne posledice tega dogodka pa bodo nastale nekoč v prihodnosti.
Razlike, do katerih prihaja med davčnimi in poslovnimi knjigami, so stalne ali začasne. Tistim, ki ne bodo nikoli odpravljene, pravimo stalne razlike. Med temi so najlažje razumljive tiste, ki izhajajo iz davčno nepriznanih stroškov in iz teh ne izhajajo nobeni odloženi davki. Odloženi davki se pojavijo šele, ko ugotovimo, da je razlika med evidentiranjem poslovnih dogodkov za davčne potrebe in poslovne potrebe začasna. Saj so samo začasne razlike tiste, ki nastanejo v enem obdobju in se odpravijo v drugem. Primeri takšnih razlik so: različna obravnava dob koristnosti osnovnega sredstva, ali bolje povedano, uporaba različnih amortizacijskih stopenj za davčne in za poslovne potrebe.
Med začasnimi razlikami je prav gotovo različna obravnava stroškov, ki izhajajo iz rezervacij za poslovne in za davčne potrebe in še bi lahko naštevali tipične primere, ob katerih bi vsako podjetje moralo pomisliti na nujnost knjiženja odloženih davkov. Prepričana sem, da ste pomislili, da vas evidentiranje odloženih davkov ne zadeva, ker uporabljate tudi za poslovne potrebe enake amortizacijske stopnje, kot so dovoljene za davčne potrebe.
Morda ste pomislili, da bi bilo knjiženje odloženih davkov iz naslova različne obravnave prevrednotenja finančnih sredstev nepotrebno zviševanje stroškov glede na pomembnost postavke same. A vendar je za poučenega bralca računovodskih izkazov lahko dober signal o kakovosti računovodskih izkazov, če bo v njih zaman iskal ali odložene terjatve ali obveznosti za davek. Kajti pričakovali bi, da se z odloženimi davki srečuje skoraj vsako podjetje.
Računovodski in davčni dobiček
Do odloženih davkov prihaja zaradi razlikovanja med računovodskim in obdavčljivim dobičkom. In do tega razlikovanja, ker davčne oblasti pri izračunavanju obdavčljivega dobička upoštevajo drugačna pravila, kot so v podjetju sprejete računovodske usmeritve. Poslom, ki so v določenem obdobju pripoznani v računovodskih knjigah, se lahko davčni učinek odloži na poznejše obdobje. Iz tega naslova poznamo:
- Odložene obveznosti za davek, ki so zneski davka iz dobička, ki jih bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih.
- Odložene terjatve za davek, ki so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek ali (pod določenimi pogoji) terjatev za davek pri vseh začasnih razlikah. Velja splošno pravilo, da se davčne posledice poslovnih dogodkov, ki se kažejo ali v terjatvah ali obveznostih za odloženi davek, izkazujejo enako, kot se izkaže sam poslovni dogodek.
V bilanci stanja je treba prikazovati terjatve za odloženi davek in obveznosti za odloženi davek, v izkazu poslovnega izida pa je predvidena vsaj postavka odhodki za davek. Pobotanje terjatev in obveznosti iz odloženega davka se lahko opravi, kadar ima podjetje pravico in namen pobotati terjatve z obveznostmi ter se te nanašajo na isto davčno upravo in na istega davčnega zavezanca.
Primeri odloženega davka
Preden otežimo razumevanje odloženih davkov s še nekoliko zapletenejšo temo, z odloženimi davki v konsolidiranih računovodskih izkazih, bomo nanizali samo nekaj značilnih primerov poslovnih dogodkov, ki jih imajo evidentirana podjetja in bi zaradi začasno različne davčne obravnave pričakovali tudi evidentiranje odloženega davka. Med temi je treba posebno pozornost nameniti:
- rezervacijam,
- prevrednotevanju,
- amortiziranju,
- dobremu imenu,
- neizrabljenim davčnim izgubam in davčnim olajšavam ter
- konsolidaciji.
Med primeri smo navedli tudi konsolidacijo, saj je z vidika razumevanja odloženih davkov posebej težavna, zato bomo samo omenili nekaj primerov, ko se v konsolidiranih računovodskih izkazih pojavijo odloženi davki.
Odloženi davki v konsolidiranih računovodskih izkazih
Takšen primer je prevrednotenje na pošteno vrednost pri konsolidiranju oziroma pri poslovnih združitvah in pa primer evidentiranja odloženih davkov pri konsolidiranju iz nastanka novih sredstev ali obveznosti. Primer takšnega sredstva so blagovne znamke. Omenimo še nastanek odloženih davkov iz davčnih izgub, ki se izkažejo samo v skupinskih izkazih.
Manj zapleteni primer je evidentiranje odloženega davka v skupinskih izkazih na podlagi nedoseženih dobičkov pri transakcijah znotraj skupin. Posebej pa želimo opozoriti na pogosto napako, ki se pojavi pri izračunavanju te vrste odloženega davka, to je napačno uporabljena davčna stopnja. Davčna stopnja, ki se mora uporabiti pri izračunu odloženega davka, je stopnja, ki je veljavna v davčnem okolju, v katerem se bo povrnila, poravnala začasna razlika.
Neizrabljene davčne izgube
Za konec omenimo še večno dilemo, ki se nanaša na nujnost (zaveza – da ali ne) evidentiranja terjatev za odloženi davek iz neizrabljenih davčnih izgub in na dojemanje razlage, da takšno evidentiranje odloženega davka ni potrebno. Ta pravi, da podjetje ne bo sposobno uveljavljati terjatev za odloženi davek, ker ne pričakuje prihodnjih obdavčljivih dobičkov. Ob takšni razlagi se mi postavlja vprašanje, ali je takšno podjetje še vedno delujoče?
Vir: http://www.finance-akademija.si/, 29.11.2010, Avtor: Barbara Žibret Kralj