Upokojenci naj ne bi bili zaposleni in hkrati prejemali pokojnino. Kdaj velja izjema?

starejsiNavedeno pomeni, da je v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji ves čas od vzpostavitve sistema dalje vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, razen tistih, ki jih zakon izrecno dovoljuje.
Izjeme od načela nezdružljivosti uživanja starostne ali predčasne pokojnine in hkratnega opravljanja dela oziroma dejavnosti po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2):

1. Institut delne pokojnine
ZPIZ-2 v 1. odstavku 40. člena določa, da lahko zavarovanec iz 14., 15., 16. oziroma 17. člena tega zakona, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko.

Za razliko od prej veljavnega ZPIZ-1 (v veljavi do 31. 12. 2012) , po katerem so lahko uveljavili pravico do delne pokojnine le zavarovanci, ki so bili zavarovani iz naslova delovnega razmerja, lahko po ZPIZ-2 uveljavijo pravico do delne pokojnine tudi samozaposlene osebe (zavarovanci po 15. členu ZPIZ-2), družbeniki (zavarovanci po 16. členu ZPIZ-2)  in kmetje (zavarovanci po 17. členu ZPIZ-2).

Delna se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, ki se do dopolnitve starosti 65 let poveča za 5%.

Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva:

  • izplačilo usklajenega zneska predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali
  • odstotno povečanje predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja ali
  • ponovno odmero predčasne ali starostne pokojnine ali odmero starostne pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani prispevki, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob prenehanju uživanja delne pokojnine.

2. Institut ponovnega vstopa v in hkratno izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine
Po določbi 1. odstavka 116. člena ZPIZ-2 uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

Po določbi 3. odstavka 116. člena ZPIZ-2 uživalcu starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena tega zakona najmanj štiri ure dnevno ali 20 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

  • 50 %, ko zavarovanec dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
  • 37,5 %, ko zavarovanec dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
  • 25 %, ko zavarovanec dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
  • 12,5 %, ko zavarovanec dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

Glede na prej veljavno zakonodajo ZPIZ-2 dopušča ponovni vstop v zavarovanje in hkratno izplačevanje sorazmernega dela pokojnine tudi samozaposlenim, družbenikom in kmetom. Prej veljavni zakon je to dopuščal le osebam v delovnih razmerjih.

Zavarovanec lahko v času izplačevanja sorazmernega dela pokojnine zahteva spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine zaradi spremembe števila ur dela oziroma opravljanja dejavnosti. Novi sorazmerni del pokojnine, ki se določi na novo, se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.

Drugače pa je z zavarovanci, ki so pridobili pravico do invalidske pokojnine. Če začne uživalec invalidske pokojnine na območju Republike Slovenije ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja. ZPIZ-1, veljaven pred 1.1.2013, med uživalci pravic do pokojnine ni ločeval in se jim je v skladu 178. člen v primeru pridobitve lastnosti zavarovanca pokojnina prenehala izplačevati.

Pomembno je opozoriti še na to, da tudi vključenost v obvezno zavarovanje v tujini vpliva na pravico do pokojnine, saj se ta neha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.

3. Institut izplačevanja 20% predčasne ali starostne pokojnine
V skladu z določbo 3. odstavka 38. člena ZPIZ-2 se zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravic do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se, če se zavarovanec za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20% predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti.

4. Delo upokojenca v okviru drugega pravnega razmerja
Po določbi 18. člena ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena, 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

ne glede na vrsto pokojnine niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi drugega pravnega razmerja, temveč morajo izplačevalci plačevati le prispevek delodajalca po stopnji 8,85% od zneska izplačila in sicer za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni po 2. alineji 1. odstavka 20. člena ZPIZ-2.

Na podlagi drugega pravnega razmerja izplačevalec, niti zavarovanec ne vlagata prijave v zavarovanje in odjave iz zavarovanja, temveč se le obračuna in plača prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Na uživanje pokojnine ne vpliva obseg opravljenega dela, niti višina izplačila.

5. Druge oblike dela uživalcev pokojnin
V okviru druge področne zakonodaje je urejeno še začasno in občasno delo upokojencev (Zakon o urejanju trga dela), in (Zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno) in opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Zakon o kmetijstvu).

V nadaljevanju pojasnjujemo zakonske okvire naštetih oblik dela uživalcev pokojnin:

a) začasno in občasno
Po noveli zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) lahko od 1. 7. 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino), opravljajo začasno ali občasno delo. To se izvaja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Upokojenci, ki opravljajo začasno ali občasno delo nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje.

Podrobneje: na spletni strani MDDSZ

1. osebno dopolnilno delo
Osebno dopolnilno delo ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1, Uradni list RS, št. 32/2014). Določila tega zakona, ki se nanašajo na novo ureditev osebnega dopolnilnega dela, se bodo uporabljala od 1. 1. 2015 dalje.

Upokojenci, ki opravljajo osebno dopolnilno delo nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje.

Osebno dopolnilno delo mora biti prijavljeno na pristojni upravni enoti (vloga)

Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo.

Podrobneje o osebnem dopolnilnem delu:

2. kratkotrajno delo
Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:

  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
  • starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Delo osebe iz prejšnjega odstavka se lahko opravlja največ 40 ur mesečno. Upokojenci, ki opravljajo kratkotrajno delo nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje.

Več o kratkotrajnem delu  – na spletnih straneh MDDSZ

3. na kmetiji
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov (za družinske člane se štejejo vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila). Pod dopolnilno dejavnost na kmetiji gre razumeti različne dejavnosti – od predelovanja kmetijskih pridelkov do turizma.

Vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ureja Uredba o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (uradni list RS, št. 58/14).

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec dejavnosti pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota.

V zvezi z opravljanjem dopolnilne dejavnosti glede obveznosti vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ločimo dva primera:

  • oseba, starejša od 63 let se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem pa uveljavi pravico do pokojnine – po odjavi iz zavarovanja prijavi opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in s tem dohodkom preseže premoženjski cenzus, ki je določen za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje ni obvezen.
  • oseba, mlajša od 63 let se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem uveljavi pravico do pokojnine, po 1.1.2013 pa ponovno začne opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, njegov dohodek iz te dejavnosti pa skupaj z dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, predpisan za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje je obvezen, pri čemer mora oseba, ki je sama zavezanec za vložitev prijave v zavarovanje, prijavi priložiti dokazilo o dohodkih in potrdilo službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti.

Vir: ZPIZ

Sorodni članki: