Uvedba mehanizma obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih v skladu s 76.a členom ZDDV-1

1. UVOD

Na podlagi 199. člena Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost lahko države članice v posebnih primerih določijo prejemnika dobav kot osebo, ki je dolžna plačati in obračunati davek na dodano vrednost (, v angleškem jeziku »reverse charge mechanism«). Takšen ukrep poenostavlja pravila in preprečuje davčne utaje in izogibanje plačilu davka v določenih sektorjih in pri določenih vrstah transakcij. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1B (Uradni list RS, št. 85/2009, z dne 30. 10. 2009) je določba prenesena v nov 76.a člen ZDDV-1, podrobnejša pravila o izvajanju tega člena pa so vključena v nov 127.a člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 105/09, z dne 21. 12. 2009).

Davčni zavezanci, identificirani za namene , ki dobavljajo blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1, opisane pod točko 2 tega pojasnila, morajo upoštevati, da se pri teh dobavah uporablja mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Prav tako morajo davčni zavezanci, identificirani za namene , ki so prejemniki teh dobav vedeti, da morajo obračunati in plačati namesto dobaviteljev blaga in storitev.

Davčni zavezanci, ki opravljajo dobave blaga ali storitev iz 76.a člena, morajo v roku 30 dni od prve dobave obvestiti davčni organ o začetku opravljanja teh dobav.

2. OPRAVLJENE STORITVE IN DOBAVE BLAGA, ZA KATERE SE UPORABI MEHANIZEM OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI

Pravilo obrnjene davčne obveznosti se uporablja za:

  • določene storitve v gradbenem sektorju;
  • storitve najemanja osebja v zvezi z opravljanjem storitev v gradbenem sektorju;
  • dobave zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdavčitve v skladu s 45. členom ZDDV-1;
  • dobave odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a ZDDV-1.

V nadaljevanju so predstavljeni primeri posameznih storitev in dobav blaga, pri katerih se uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti.

2.1 Storitve v gradbenem sektorju

V skladu z novim 127.b členom pravilnika se med gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami uvrščajo storitve, ki so uvrščene pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti (v nadaljevanju SKD). Tako med gradbena dela primeroma spadajo:

  • gradnja stavb pod šifro SKD: F/41 (npr. gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb);
  • gradnja inženirskih objektov pod šifro SKD: F/42 (npr. gradnja cest in železnic, mostov in predorov, gradnja objektov oskrbne infrastrukture, gradnja vodnih objektov, gradnja drugih objektov nizke gradnje);
  • specializirana gradbena dela pod šifro SKD: F/43 (npr. pripravljalna dela na gradbišču, rušenje objektov, zemeljska pripravljalna dela, testno vrtanje in sondiranje, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela).

Med čiščenje kot gradbena dela spada le čiščenje novogradenj pred prevzemom iz šifre SKD F/43.390.

2.2 Storitve najemanja osebja v zvezi z opravljanjem storitev v gradbenem sektorju (posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti v gradbenem sektorju)

Navedena določba zajema zagotavljanje delovne sile za izvedbo določenih gradbenih del iz a) točke 76.a člena ZDDV-1 skupaj z nadzorom te delovne sile, ki se v skladu s SKD razvršča v ustrezne oddelke gradbeništva (glede na opravljene storitve).

Dajanje gradbene mehanizacije z upravljalci v najem spada med specializirana gradbena dela, znotraj dejavnosti gradbeništva (npr. premični žerjav na kolesih izposojen z osebjem gradbenemu izvajalcu).

2.3 Dobave zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdavčitve (dobava nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena ZDDV-1, če se je dobavitelj odločil za obdavčenje v skladu s 45. členom tega zakona)

  1. V skladu z določbo 7. točke 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve.
  2. V skladu z določbo 8. točke 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena tudi dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč (parcele, na katerih je v skladu s predpisi dopustna gradnja objektov).
  3. Davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, ki so v skladu s prej navedenima določbama oproščene plačila DDV, se lahko v skladu s 45. členom ZDDV-1 dogovori s kupcem nepremičnine – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji.

Z novo določbo se tako mehanizem obrnjene davčne obveznosti uvaja pri dobavah nepremičnin, pri katerih sta se dobavitelj in kupec odločila za obdavčenje v skladu s 45. členom ZDDV-1 (»stare« nepremičnine, zemljišča, ki niso stavbna zemljišča).

2.4 Dobave odpadkov, ostankov in rabljenega materiala (dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a, ki je priloga ZDDV-1).

  1. dobava kovinskih in nekovinskih odpadkov, ostankov in rabljenega materiala, vključno s polizdelki od predelave, izdelave ali taljenja železnih in neželeznih kovin ter njihovih zlitin;
  2. dobava železnih in neželeznih pol predelanih izdelkov ter s tem povezane storitve predelave;
  3. dobava ostankov in drugega materiala, ki ga je mogoče reciklirati in vsebuje železne in neželezne kovine, njihove zlitine, žlindro, pepel, škajo in industrijske ostanke, ki vsebujejo kovine ali njihove zlitine, ter opravljanje storitev izbiranja, rezanja, ločevanja na dele in stiskanje za te izdelke;
  4. dobava odpadkov iz železa in neželeznih kovin, kot tudi ostružkov, ostankov, odpadkov, rabljenega materiala in materiala, ki ga je mogoče reciklirati, ki vsebuje odpadno steklo, steklo, papir, karton, lepenko, krpe, kosti, usnje, umetno usnje, pergament, surovo kožo z dlako ali brez nje, kite, tetive, motvoze, vrvi, konopce, kable, gumo in plastiko, ter s tem povezane storitve predelave;
  5. dobava materiala, navedenega v tej prilogi, po predelavi v obliki čiščenja, loščenja, izbire, rezanja, drobljenja, stiskanja ali vlivanja v ingote;
  6. dobava ostankov in odpadkov po obdelavi osnovnih materialov.

3. KDAJ PRI DOBAVI BLAGA IN STORITEV UPORABIMO MEHANIZEM OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI?

3.1 Opravljanje storitev ter dobave blaga iz 76.a člena ZDDV-1 na ozemlju Republike Slovenije

Mehanizem obrnjene davčne obveznosti se uporablja le v primerih dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, drugemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v Sloveniji.

V zvezi z uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti je v primerih dobav odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a treba upoštevati predvsem naslednje predpostavke:

  • opravljena mora biti dobava blaga (odpadkov, ostankov, rabljenega materiala) za plačilo in dobava mora biti opravljena med dvema davčnima zavezancema, identificiranima za namene DDV v Sloveniji;
  • tudi storitve predelave morajo biti opravljene med dvema davčnima zavezancema, identificiranima za namene DDV;
  • storitvi odvoza in zbiranja odpadkov nista zajeti v Prilogi III a k ZDDV-1, zato se v zvezi s tema storitvama mehanizem obrnjene davčne obveznosti ne uporablja. V teh primerih namreč davčni zavezanec običajno ne opravi dobave blaga za plačilo, temveč sam plača storitev odvoza ali zbiranja odpadkov, ki mu jo opravi drug davčni zavezanec;
  • po predelavi odpadka in njegovi nadaljnji prodaji se mehanizem obrnjene davčne obveznosti uporabi le v primeru, če ima predelani material, ki se ga naprej dobavi, še vedno klasifikacijsko številko odpadka;
  • nadaljnja dobava novih izdelkov iz sekundarnih surovin se ne uvršča med dobave, za katere se uporablja mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76. a člena ZDDV-1;
  • dobava polizdelkov od predelave, izdelave ali taljenja železnih in neželeznih kovin iz točke (1) Priloge III a se nanaša le na železne in neželezne kovine (ne pa npr. na polizdelke od predelave plastike, stekla,…).

3.2 Prijava dobav blaga in opravljanja storitev po 76.a členu ZDDV-1

Skladno s prvim odstavkom 78.a člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga ali storitev, za katere je prejemnik plačnik DDV v skladu s 76.a členom tega zakona, v roku 30 dni od prve dobave obvestiti davčni organ o začetku opravljanja teh dobav. Priglasitev oziroma oddaja obvestila se opravi preko sistema e-Davki.

Prav tako mora davčni zavezanec, ki preneha opravljati dobave blaga ali storitev, za katere je prejemnik plačnik DDV v skladu s 76.a členom ZDDV-1, o tem obvestiti davčni organ.

Če davčni zavezanec ponovno začne opravljati take dobave, mora v roku iz prvega odstavka 78.a člena ZDDV-1, ponovno obvestiti davčni organ o začetku opravljanja teh dobav.

3.3 Prejemniki blaga ali storitev kot plačniki DDV (127.a člen pravilnika)

Plačnik DDV na podlagi 76. a člena ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec, prejemnik blaga ali storitev, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kadar mu dobavi blago ali opravi storitve iz 76. a člena ZDDV-1 davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, razen:

  • oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti, in je plačnik DDV na podlagi 5. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali obračunava DDV le od prejetih storitev, in je plačnik DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, izključno prejemnik storitve. Te osebe so v seznamu davčnih zavezancev na spletni strani Davčne uprave RS, označene s črko P.
  • davčni zavezanec, ki naroča blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 preko oseb, ki delujejo v njegovem imenu in za njegov račun, ko se uporabi c) točka šestega odstavka 36. člena ZDDV-1 (npr. lastniki stanovanj v večstanovanjski stavbi naročajo gradbene storitve na objektu preko upravnika večstanovanjske stavbe);
  • državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava, ki naročajo blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 v zvezi z dejavnostmi in transakcijami, za katere se v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV-1 ne štejejo za davčne zavezance.

V primerih, ko oseba iz c) točke prejšnjega odstavka naroča blago ali storitve iz 76. a člena ZDDV-1 tako za opravljanje njene redne (neobdavčljive) dejavnosti kot za opravljanje njene lastne dejavnosti, je ta oseba (naročnik) odgovorna, da dobavitelju oziroma izvajalcu sporoči v katerem delu je določena kot plačnik DDV.

4. KAJ JE IN KAKO SE UPORABI MEHANIZEM OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI NA STRANI DOBAVITELJA?

4.1 Mehanizem obrnjene davčne obveznosti po 76.a členu ZDDV-1

Pri uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti je kupec blaga oziroma prejemnik storitve tisti, ki mora obračunati in plačati DDV. Dobavitelj od opravljene dobave ne obračuna DDV, na računu pa mora navesti 76.a člen ZDDV-1, da je dobava blaga ali opravljena storitev predmet obrnjene davčne obveznosti.

4.2 Preverjanje veljavnosti identifikacijske številke (ID številke) za DDV kupca blaga oziroma prejemnika storitve

Dobavitelj blaga oziroma izvajalec storitev se mora prepričati o tem, ali je prejemnik v trenutku, ko nastane obveznost za obračun DDV od dobav blaga, storitev in predplačil, o katerih se poroča v pročilu o dobavah blaga in storitev iz 76.a člena ZDDV-1, identificiran za namene DDV in mu identifikacijska številka za DDV ni izdana zgolj zaradi obveznosti obračuna DDV od pridobitev blaga znotraj Skupnosti ali prejema oziroma opravljanja storitev iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1.*

Preveritev, ali je ID številka za DDV, ki jo je predložil prejemnik blaga ali storitve, veljavna ali ne, se lahko opravi z vpogledom v seznam davčnih zavezancev, objavljenim na spletni strani Davčne uprave RS.

V kolikor ID številka za DDV prejemnika blaga oziroma storitev ni veljavna ali pa je označena s črko P, dobavitelj ne izpolnjuje pogojev za uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti, kar pomeni, da mora od opravljene dobave sam obračunati DDV.

4.3 Izdaja računa**

Dobavitelj mora na računu izkazati vse podatke, ki so v skladu z 82. členom ZDDV-1 obvezni ter označiti, da gre za dobavo, pri kateri se uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Razviden mora biti tudi podatek o davčni osnovi po posamezni davčni stopnji in znesek DDV, ki pa ni vključen v skupni znesek obračunanega DDV, temveč je izkazan kot znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti. Na računu je treba navesti tudi veljavno določbo 76.a člena ZDDV-1, po kateri je dobava blaga ali storitev predmet obrnjene davčne obveznosti.

Davčni zavezanec, ki davčnemu zavezancu z enim samim računom zaračunava dobave, ki jih opravi v skladu s 76.a členom ZDDV-1 in dobave, od katerih mora sam obračunati in plačati DDV, mora te dobave v skladu s 138. členom pravilnika na računu te dobave izkazati ločeno in na računu izkazati podatke iz šestega odstavka 138. člena pravilnika.***

4.4 Predplačila

V skladu z novim 36. c členom pravilnika, mora davčni zavezanec, ki je plačnik DDV na podlagi 76. a člena ZDDV-1, obračunati DDV tudi od danih predplačil.

V primerih, ko mora DDV obračunati davčni zavezanec, ki predplačilo da, prejemnik predplačila ni dolžan obračunati DDV po tretjem odstavku 33. člena ZDDV-1.

4.5 Izpolnjevanje DDV-O obračuna

Dobavitelj, ki opravlja storitve ali dobavlja blago, ki je predmet obrnjene davčne obveznosti, mora v obračunu DDV-O vključiti znesek opravljenih dobav v polje 11a – Dobava blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik. V navedeno polje vpiše vrednost dobav blaga in storitev ter prejetih predplačil. DDV ne obračuna, saj je to obveznost prejemnika.

4.6 Izpolnjevanje Poročila o dobavah blaga in storitev iz 76.a člena ZDDV-1

V skladu z 92. a členom ZDDV-1 mora davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga in storitev, za katere je na podlagi 76.a člena tega zakona prejemnik plačnik DDV, sestaviti poročilo o teh dobavah za vsak koledarski mesec. V tem poročilu mora davčni zavezanec navesti tudi popravke podatkov za pretekla obdobja poročanja.

Davčni zavezanec predloži poročilo davčnemu organu preko sistema e-Davki do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku koledarskega meseca. Davčni zavezanec mora predložiti poročilo ne glede na to, ali je v koledarskem mesecu, za katerega predlaga poročilo, opravil zadevne dobave.

Navedeno pomeni, da mora davčni zavezanec, ki je davčni organ obvestil, da opravlja dobave blaga in storitev iz 76.a člena ZDDV-1, poročilo izpolniti in oddati za vsak koledarski mesec, ne glede na to, da obračune DDV-O oddaja za koledarsko trimesečje.

Poročilo o dobavah blaga in storitev iz 76.a člena ZDDV-1 ter navodilo za izpolnjevanje poročila sta Priloga 1 tega navodila.

5. KAKŠNE SO OBVEZNOSTI PREJEMNIKA BLAGA ALI STORITEV, KATERIH DOBAVE SO PREDMET OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI

5.1 Splošno

Davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, ki so prejemniki blaga oz. storitev za katere se uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti, so plačniki DDV in morajo obračunati DDV od dobave, ki jim je bila opravljena, ter tudi od danih predplačil na dan izvršitve predplačila. Znesek DDV mora biti razviden z računa oziroma drugega dokumenta, ki jim ga izda dobavitelj.

5.2 Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV

Obdavčljiv dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane v skladu z določili 33. člena ZDDV-1.

V skladu s 36.c členom pravilnika mora davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV in je določen kot plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV-1, obračunati DDV od danih predplačil na dan izvršitve preplačila.

5.3 Izpolnjevanje DDV-O obračuna

Davčni zavezanec, prejemnik blaga oz. storitev vpiše vrednost blaga oziroma prejetih storitev v polje 31a obračuna DDV-O.

Glede na predpisano stopnjo vpiše obračunani DDV v polje 25 oziroma 25a, hkrati pa je ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev upravičen tudi do odbitka DDV, ki ga vpiše v polje 41 ali v polje 42 obračuna DDV-O.

5.4 Prehodno obdobje

Davčni zavezanec, ki je plačal predplačilo za storitev, za katero je pri davčnem zavezancu, ki je prejel predplačilo, v skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZDDV-1, nastala obveznost obračuna DDV pred 1. januarjem 2010, storitev pa bo opravljena oziroma končana in je po tem datumu ta storitev obdavčena pri prejemniku storitve, obračuna DDV od davčne osnove v višini razlike med zneskom opravljene storitve in neto zneskom predplačila.

6. POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

  1. Iz ZDDV-1 in pravilnika ni jasno definirano, kakšen naj bo račun za primere iz 76.a člena – ali s prikazanim DDV ali brez njega. Za izjavo po 45. členu ZDDV-1 piše, da bo morala biti, enako za ID za DDV kupca. Za kombinirane račune piše, kakšni naj bi bili izdani računi, vključno z avansnimi računi. Ali se v knjigah tak DDV sploh kje evidentira?V novem petem in šestem odstavku 138. člena pravilnika je natančno določeno, kaj mora račun za dobave po 76.a členu vsebovati. Tudi v primerih iz 76.a člena mora biti na računih izkazan znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti, ki ni vključen v skupni znesek obračunanega DDV.
    Dobavitelj vpiše vrednost dobave brez DDV v zap. št. (stolpec) 8 Izpisa obračunanega DDV (datoteka IZPIS OBRAČUNANEGA DDV.TXT).
    Vrednost obračunanega DDV, ki ga obračuna davčni zavezanec, če mu je opravljena dobava blaga ali storitev na ozemlju Slovenije in je določen kot plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV-1 se vpiše v zap. št. (stolpec) 20 ali 21 Izpisa obračunanega DDV.
    Davčna osnova za obračun DDV se vpiše v zap. št. (stolpec) 9 Izpisa odbitka DDV (datoteka IZPIS ODBITKA DDV.TXT), odbitek DDV pa v zap. št. (stolpec) 18 ali 19 Izpisa odbitka DDV.
    V primeru izdaje računov za kombinirane dobave se račun izda na način, kot je pojasnjeno v poglavju 4.3 tega pojasnila.
  2. Prehodno obdobje – kaj bo z računi za opravljene storitve, ki so bile opravljene pred 1.1.2010, računi pa bodo izstavljeni po 1. 1. 2010 – verjetno vse po starem, velja tudi za gradbene storitve?Za račune, izdane za opravljene storitve, ki so bile opravljene pred 1. 1. 2010, izstavljeni pa bodo po 1. 1. 2010 se uporablja veljavna ureditev (33. člen ZDDV-1 glede nastanka obdavčljivega dogodka in obveznosti za obračun DDV).
  3. Kako bo z dobropisi za gradbene storitve, ki se nanašajo na obdobje pred 1. 1. 2010?Dobropis spreminja prvotni račun, zato mora biti izdan tako kot prvotni račun (se ne uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti).
  4. Kako DDV obračuna gradbeno podjetje na izdanem računu, ko ga izstavi za gradbena dela, opravljena fizični osebi v Sloveniji?Če je fizična oseba, kateri je opravljena storitev, končni potrošnik, torej ni davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, se mehanizem obrnjene davčne obveznosti v skladu s 76.a členom ZDDV-1 ne uporabi. Gradbeno podjetje obračuna na izdanem računu DDV po stopnji, ki je predpisana za določeno gradbeno storitev.
  5. Po kateri stopnji DDV obračuna gradbeno podjetje na izdanem računu, če fizični osebi v Sloveniji proda okno?Če gradbeno podjetje fizični osebi (ali pa tudi davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV) zgolj proda okno, to ni gradbena storitev, temveč dobava blaga (okna). Gradbeno podjetje obračuna na izdanem računu DDV po splošni, 20-odstotni stopnji.
  6. V kateri rubriki DDV-O obrazca se prikaže promet, če gradbeno podjetje izstavi račun drugemu podjetju iz EU?Vpisovanje prometa v obračun DDV-O je odvisno od tega ali je bilo drugemu podjetju iz druge države članice, ki je davčni zavezanec, opravljena storitev ali dobava blaga. Določba 76.a člena ZDDV-1 se v teh primerih ne uporablja.

    Če pa podjetje iz druge države članice ali tretje države opravlja gradbene storitve na ozemlju Republike Slovenije, se mora identificirati za namene DDV v Sloveniji. V tem primeru se za opravljena gradbena dela in druge dobave blaga in storitev iz 76.a člena ZDDV-1, ki jih opravi gradbeno podjetje drugemu podjetju, ki se je za namene DDV identificiralo v Sloveniji, uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti.

* Oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 oziroma davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, je v obrazcu DDV-P2 označila najmanj eno izmed polj 20, 21 ali 22.

** Sprememba z dne 8. 1. 2010: Črtanje navedbe 138. člena pravilnika zaradi možnosti napačnega interpretiranja pojasnila. Zakon o davku na dodano vrednost namreč v 10. točki 82. člena določa, da mora davčni zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom ZDDV-1, na računu navesti znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek izključuje. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti ne sodi v okvir posebne ureditve.

*** Sprememba z dne 8. 1. 2010.

Vir: Pojasnilo DURS, št. 4230-356/2009-1, 31. 12. 2009

Sorodni članki:

Komentiraj