Septembra deflacija (-0,5 %), letna rast cen 2,0-odstotna.
Septembra cene v povprečju nižje za 0,5 %
Tretjič v tem letu so se cene življenjskih potrebščin na mesečni ravni v povprečju znižale, tokrat za 0,5 %. Rast cen od začetka januarja do konca septembra pa je bila 1,5-odstotna (v enakem obdobju lani 1,3-odstotna).
Storitve so se pocenile za 3,7 %, blago pa se je podražilo za 1,0 %. Med blagom so se cene poltrajnega blaga zvišale za 8,9 %, medtem ko so se cene trajnega blaga in blaga dnevne porabe znižale za 0,8 oz. 0,3 %.
Nižje cene storitev v menzah, počitnic v paketu in osebnih avtomobilov
Septembra smo zabeležili padec cen v skupinah: gostinske in nastanitvene storitve (za 12,5 %), rekreacija in kultura (za 4,9 %), izobraževanje (za 0,9 %), prevoz (za 0,8 %), hrana in brezalkoholne pijače ter stanovanje (oboje za 0,4 %).
V skupini gostinske in nastanitvene storitve so se predvsem zaradi sprememb pri obračunavanju cen šolske prehrane najbolj pocenile storitve v menzah (za 68,8 %). Cenejše je bilo tudi prenočevanje v hotelih (za 1,7 %).
V skupini rekreacija in kultura smo največji padec cen zabeležili pri počitnicah v paketu (za 14,0 %) ter pri avdio-video in hi-fi opremi (za 0,8 %), dvig cen pa pri knjigah in učbenikih (za 0,5 %), pri cvetju in izdelkih za vrtnarstvo (za 0,4 %) ter pri igrah in igračah (prav tako za 0,4 %).
V skupini izobraževanje so se pocenili izobraževalni tečaji (za 5,3 %).
Pri prevozu smo zabeležili nižje cene osebnih avtomobilov (za 1,6 %), predvsem rabljenih (za 3,2 %). V tej skupini so se pocenila tudi goriva in maziva za 0,6 %. Dvig cen pa smo zabeležili pri cestnem potniškem prevozu (za 1,9 %) ter pri nekaterih storitvah za vzdrževanje in popravilo vozil (za 0,6 %).
V skupini hrana in brezalkoholne pijače se je hrana v povprečju pocenila za 0,5 %, brezalkoholne pijače pa so bile dražje za 0,4 %. Znižale so se cene zelenjave (za 3,7 %), sadja ter svežega in predelanega mesa (vsakega za 0,6 %), kruha in izdelkov iz žit (za 0,4 %), med brezalkoholnimi pijačami pa cene kave, čaja in kakava (za 0,3 %). Podražitve pa so bile v tej skupini zabeležene pri gaziranih in negaziranih pijačah (za 0,8 %), pri mleku, mlečnih izdelkih ter jajcih (za 0,7 %), in pri olju in maščobah (za 0,5 %).
V skupini stanovanje so se najbolj pocenile storitve za vzdrževanje in popravilo (za 2,4 %) ter gorivo in energija (za 0,3 %). Trda in tekoča goriva so se pocenila (za 2,3 % oz. 0,8 %), plin pa se je podražil (za 0,4 %).
K nižji skupni rasti cen so prispevale nižje cene storitev v menzah (za 0,7 odstotne točke), počitnic v paketu (za 0,5 odstotne točke), osebnih avtomobilov (za 0,1 odstotne točke) in zelenjave (prav tako za 0,1 odstotne točke).
Višje cene obleke in obutve
Septembra so se cene zvišale v naslednjih skupinah: obleka in obutev (za 12,5 %), komunikacije (za 1,6 %), stanovanjska oprema (za 0,5 %), zdravje (za 0,2 %) ter alkoholne pijače in tobak (za 0,1%).
Zaradi zaključenih poletnih razprodaj in nove jesensko-zimske kolekcije so se tudi letos septembra najbolj zvišale cene obleke in obutve. Obutev je bila dražja za 14,6 %, oblačila pa za 12,6 %. V skupini komunikacije smo zaradi konca akcijskih ponudb zabeležili dvig cen med telefonskimi in internetnimi storitvami (za 1,7 %), med stanovanjsko opremo pa se je najbolj podražil tekstil za gospodinjstvo (za 2,9 %). V skupini zdravje so se podražila zdravila (za 0,3 %), bolnišnične storitve (za 0,6 %) ter zdravstvene storitve zunaj bolnišnic in zobozdravstvene storitve (oboje za 0,2 %). Med alkoholnimi pijačami sta se podražili žganje in pivo (za 1,0 oz. 0,2 %).
Največ, 0,9 odstotne točke, so k skupni mesečni rasti cen prispevale višje cene obleke in obutve.
Letna inflacija 2,0-odstotna
Rast cen na letni ravni je bila septembra 2,0-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast se je nekoliko zvišala in je zdaj 1,7-odstotna (v enakem obdobju lani 1,4-odstotna).
Glede na letno rast so bile cene v povprečju najvišje v skupini stanovanje (v enem letu so se povprečno zvišale za 11,4 %). Sledile so skupine alkoholne pijače in tobak (za 8,5 %), zdravje (za 5,2 %), komunikacije (za 3,5 %), stanovanjska oprema ter hrana in brezalkoholne pijače (po 2,2 %), obleka in obutev (za 1,9 %), izobraževanje (za 0,9 %), raznovrstno blago in storitve (za 0,4 %) ter rekreacija in kultura (za 0,3 %). Na drugi strani pa smo na letni ravni zabeležili nižje cene samo v skupinah gostinske in nastanitvene storitve (za 11,2 %) ter prevoz (za 2,1 %).
Blago je bilo dražje za 3,0 %, storitve pa so bile cenejše za 0,3 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se v enem letu zvišale (za 5,9 oz. 2,1 %), cene trajnega blaga pa znižale (za 6,2 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Mesečna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v septembru -0,4-odstotna (lani -0,1-odstotna). Letna rast cen je bila 2,1-odstotna (lani nična). Povprečna 12-mesečna rast je bila 1,9-odstotna (lani 1,3-odstotna).
Blago se je podražilo za 0,8 %, storitve so se pocenile za 2,9 %. Med blagom se je podražilo poltrajno blago (za 8,8 %), znižale pa so se cene trajnega blaga in blaga dnevne porabe (za 0,7 oz. 0,4 %). V enem letu se je blago podražilo za 3,2 %, storitve pa so se za 0,1 % pocenile.
Septembra so se cene najopazneje znižale v skupini gostinske in nastanitvene storitve (za 7,0 %), rekreacija in kultura (za 3,9 %) ter izobraževanje (za 1,0 %), zvišale pa v skupinah obleka in obutev (za 13,8 %), komunikacije (za 1,5 %) in stanovanjska oprema (za 0,5 %).
V enem letu so se cene najbolj zvišale v skupini stanovanje (za 12,8 %). Večje povišanje smo zabeležili še v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 9,3 %), zdravje (za 4,2 %), komunikacije (za 3,2 %), obleka in obutev (za 2,2 %). Nižje cene na letni ravni pa smo zaznali v skupinah gostinske in nastanitvene storitve (za 5,5 %) in prevoz (za 0,2 %).
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila avgusta 2010 v povprečju 1,6-odstotna (v juliju 1,7-odstotna), v državah članicah EU pa 2,0-odstotna (v juliju 2,1-odstotna); najnižja je bila na Irskem (–1,2-odstotna), najvišja v Romuniji (7,6-odstotna); v Sloveniji pa je bila 2,4-odstotna.
Več na: SURS