Z novim letom se spreminja tudi zakonodaja v Avstriji. Ta je vse bolj protekcionistična. Za tuja podjetja, pa čeprav iz EU, veljajo drugačna pravila igre kot za domača. In kar nekaj slovenskih podjetij išče zaslužek tudi pri severnih sosedih.
Sprememb je kar nekaj. Glavne spremembe so:
- Jamstvo naročnika: stranka, torej končni naročnik, bo jamčila za plače in prispevke, ki morajo biti plačani v Avstriji, če jih ne bo plačalo podjetje oziroma delodajalec.
- Če bodo inšpektorji ugotovili prenizke plače (nižje od avstrijske zakonodaje) in če ne boste takoj izplačali primernih plač, vas lahko doleti tudi več (deset) tisoč evrov visoka kazen.
- spremembo glede napotenih delavcev je treba takoj sporočiti na tamkajšnjo finančno upravo oziroma davkarijo.
- Ob kontrolah, tudi na gradbišču, morate imeti vso potrebno dokumentacijo o prijavljenih delavcih, plačah.
- Vsako napotitev delavca bo treba posebej prijaviti. Napoteni delavec bo lahko delal največ tri mesece, potem ga je treba spet prijaviti.
- Inšpektorji bodo imeli dostop prav do vseh prostorov, tudi na gradbišču.
Sicer pa ves čas rastejo tudi kazni, inšpektorji pa so vse bolj pikolovski. Tako se je kazen za manjkajočo papirologijo z največ 760 evrov pred petimi leti zvišala na kar 10 tisoč do največ 100 tisoč evrov. Nekateri zato predlagajo, da če hočete delati v Avstriji, tam ustanovite podjetje. A to so spet stroški in papirologija.
Zadeva je že na ustavnem sodišču
Najbolj sporno pri novi avstrijski zakonodaji je, da veljajo za avstrijska podjetja drugačna pravila igre kot za druga evropska podjetja. Nihče se sicer ne pritožuje, če morajo biti plače za delavce, ki za slovensko podjetje delajo v Avstriji, za čas dela pri severnih sosedih višje kot pri nas oziroma izenačene z Avstrijci. Motijo pa jih različna pravila igre za domače in tuje.
Trenutno je upravno sodišče dalo v ustavno presojo določbo zakona, ki določa plačilo varščine naročniku storitev neavstrijskemu (!) podjetju. Konkretno: če oseba ali podjetje naroči denimo gradnjo hiše pri slovenski in ne avstrijski družbi in če inšpektorji samo posumijo, da bi lahko bilo kaj narobe, denimo tudi zgolj z dokumentacijo, varščino zaračunajo naročniku storitve. Pa tudi če ta še ni bila opravljena. Kdo od teh, ki morajo to varščino plačati, torej mislite, da bo še naročil delo slovenskemu ali drugemu tujemu podjetju? Nihče! In tukaj sploh ne gre več za zaščito pred socialnim dumpingom, ampak za interes Avstrije, da pobira kazni.
Vir: Finance, http://www.finance.si/, Avtor: Tanja Smrekar