Posredni davki

Posredni davki, za razliko od neposrednih, niso neposredno odmerjeni zavezancu, pač pa so vključeni v ceno nabavljenih poslovnih učinkov. Možnosti davčne prevalitve so pri posrednih davkih bistveno večje kot pri neposrednih davkih. Med posrednimi davki obravnavamo:

  • splošne trošarine (prometne davke),
  • posebne trošarine (akcize),
  • davke od plačilnih list in
  • uvozne davščine.
Preberi do konca - Posredni davki

Davčna prevalitev

Davčna prevalitev (ang. tax shifting) je pojav, s katerim skuša davčni zavezanec v celoti ali delno prevaliti davčno obveznost na drugo osebo. Če ta oseba dokončno nosi davčno breme, jo imenujemo davčni nosilec. Davčna prevalitev ne povzroči zmanjšanja javnih prihodkov, pač pa le spremembo davčnega nosilca.

Davčna prevalitev je lahko neprava ali prava. Neprava, oziroma hotena prevalitev je tista, ki jo zakonodajalec želi. V tem primeru je davčni nosilec oseba, ki nosi davčno breme po volji zakonodajalca

Preberi do konca - Davčna prevalitev

Neposredni davki

Najpomembnejša značilnost neposrednih davkov je, da so neposredno odmerjeni zavezancu. Obenem pa so ti davki neprevaljivi oziroma so možnosti njihove prevalitve omejene. Davčna prevalitev je proces pri katerem zavezanec, najpogosteje s spremembo cen, prevali davčno obveznost na druge osebe. Med neposrednimi davki obravnavamo:

  • davek od dobička podjetij,
  • osebno dohodnino, ki vključuje tudi obdavčitev dobičkov od kapitala ter
  • premoženjske davke.
Preberi do konca - Neposredni davki