Davčna prevalitev (ang. tax shifting) je pojav, s katerim skuša davčni zavezanec v celoti ali delno prevaliti davčno obveznost na drugo osebo. Če ta oseba dokončno nosi davčno breme, jo imenujemo davčni nosilec. Davčna prevalitev ne povzroči zmanjšanja javnih prihodkov, pač pa le spremembo davčnega nosilca.
Davčna prevalitev je lahko neprava ali prava. Neprava, oziroma hotena prevalitev je tista, ki jo zakonodajalec želi. V tem primeru je davčni nosilec oseba, ki nosi davčno breme po volji zakonodajalca. Prava, oziroma nehotena prevalitev, pa je tista, ki jo zakonodajalec ne želi. Namesto davčnega zavezanca nosi davčno breme v tem primeru oseba, na katero je le-ta to breme v celoti ali delno prevalil.
Davčno prevalitev lahko obravnavamo v ožjem ali širšem smislu. Po pojmovanju davčne prevalitve v ožjem smislu je to pojav, s katerim davčni zavezanec s spremembo cene v celoti ali delno prenese davčno breme na drugo osebo; ta oseba lahko nanjo prenese davčno breme v celoti ali delno prevali na tretjo osebo in podobno (enkratna oziroma večkratna prevalitev). Pri tem sta pomembna tako cenovni vidik prevalitve (zaradi nje pride do dviga tržnih cen) kot tudi njen količinski vidik (višje cene zmanjšujejo povpraševanje). Po pojmovanju davčne prevalitve v širšem smislu pomeni prerazdelitev dohodka in premoženja, ki je posledica določene proračunske politike. Politika financiranja javnih potreb (in skupaj z njo davčna politika) namreč povzroča spremembo cen proizvodov in proizvajalnih sredstev, kar vpliva na ekonomski položaj proizvajalnih in porabniških enot.
Možnosti davčne prevalitve so odvisne od stanja ponudbe in povpraševanja po določenem blagu. Verjetnost davčne prevalitve je tem večja, čim bolj se cena nekega blaga oblikuje tržno.