Najteže je tistim, ki se spoprijemajo s skrhanimi odnosi in slabim delovnim ozračjem. Te dni se bodo v službe vrnili vsaj starši šoloobveznih otrok, a letni dopust je večinoma tudi za večino drugega delovnega ljudstva minil. Redki so tisti, ki se prve dni po dopustu na delovnem mestu ne spopadajo z zmanjšano storilnostjo, težavami s koncentracijo in vključevanjem v delovni vsakdanjik, mnogi so namreč z eno nogo še na počitnicah.
Kaj po daljšem oddihu za zaposlenega pomeni vrnitev na delovno mesto, kako hitro se vpelje v stare delovne tirnice in po drugi strani kako hitro utegnejo izzveneti blagodejni učinki dopusta, smo vprašali psihologa Radovana Kraglja iz kadrovskega in kariernega centra Kragelj & Kragelj in Nika Mejaša iz družbe za izobraževanje in transformacijski menedžment O. K. Consulting.
Če pogledamo s psihološko-tehnološkega vidika, po oddihu iz zasebne identitete oziroma zasebnih vlog, tistih torej, v katerih delujemo na dopustu, v službi znova prevzamemo poslovno identiteto. Po besedah Radovana Kraglja se iz moža, očeta, žene, prijatelja, gurmana, navdušenega ribiča ali neizmerne lenobe znova prelevimo v direktorja, zdravnika, finančnega analitika ali vulkanizerja.
Ponovna prilagoditev na delovno okolje traja približno tako dolgo kot prilagoditev na brezskrbno preživljanje dopusta. Če se človek počuti dobro, ima rad svoj poklic oziroma delo in ga opravlja z veseljem, bo vključitev precej lažja kot pri tistih, ki jim njihovo delo ni ljubo ali trpijo zaradi slabih odnosov na delovnem mestu, se strinjata sogovornika. »Če so odnosi sproščeni, cilji jasni, komunikacija odkrita, timski duh močan, vodje pošteni in dostopni …, potem se v takšno okolje brez težav radi vrnemo. V okolje pa, v katerem imamo občutek nesprejetosti, sumničenja, zavračanja, negotovosti, kjer z zaposlenimi ravnajo kot z lastnino, se redko kdo z veseljem vrača,« poudarja Kragelj.
Niko Mejaš opaža, da se nekateri namerno izogibajo vračanju v službeno identiteto in prelagajo sestanke, naloge, hodijo na kavice in motijo preostale sodelavce med delom, ker se v službi počutijo slabo in so polni skrbi. Toda po njegovem mnenju to ni dobro početi predolgo, saj je človek fizično navzoč na delovnem mestu, psihično pa ne, kar gotovo vodi v zaplete in težave. Zato priporoča, da poskuša že prvi dan v službi znova prevzeti vlogo, ki jo ima na delovnem mestu. »Priporočam, da se v prvih dneh lotimo srednje pomembnih zadev, kajti če začnemo z najbolj preprostimi, bo to od nas zahtevalo premalo zavzetosti, da bi se vključili. V ponovnem delovnem zagonu pa bomo drobne naloge tako ali tako postorili mimogrede. Pomembnejših in tveganih nalog se je smiselno lotiti šele, ko dosežemo pričakovano delovno temperaturo, saj bomo tako uspešno kos morebitnim zapletom,« svetuje Mejaš.
Marsikdo si želi, da že po nekaj dneh za delovno mizo ali pultom ne bi pozabil, da je sploh bil na počitnicah. Kako hitro izzvenijo učinki dopusta, je po besedah Radovana Kraglja odvisno predvsem od splošnega ozračja v delovnem okolju, in ne od poklica. »V spodbudnem, prijateljskem, sproščenem okolju z odprto in odkrito komunikacijo, zaposleni še tedne lahko črpajo energijo iz dopustniških dni. Pogosto si poskušajo pozitivne učinke podaljšati tudi tako, da si na opazno mesto postavijo podobe s počitnic, s katerimi so povezana najbolj pozitivna doživetja, torej od fotografij in ohranjevalnika zaslona do spominkov. Po drugi strani pa zaposleni v okolju s skrhanimi odnosi lahko že dva dni po koncu dopusta padejo v depresijo. Ni redko, da so vzrok za to napačni ljudje, ki jih iz napačnih razlogov in z napačnimi lastnostmi postavimo za vodje. V tem primeru je treba te ljudi preprosto odstraniti. Če pa so vzroki za potrtost v zaposlenem, mu je treba ponuditi ustrezno pomoč, podporo ali obravnavo,« je prepričan sogovornik. Niko Mejaš dodaja, da utegnejo imeti tisti, ki bi dopust radi čim prej pozabili, v naslednjem delovnem obdobju predvsem težave z »energetsko opremljenostjo«.
Kaj je idealen dopust?
Sogovornika smo vprašali, kaj po njunem mnenju sploh je idealen dopust. Niko Mejaš pravi, da je namen daljšega oddiha ta, da zamenjamo aktivnosti in način razmišljanja ter s tem tudi psihološko identiteto in preidemo v katero od zasebnih identitet. »Razlikujemo se po tem, katere identitete nam omogočajo toliko zabave, da si obnovimo zaloge energije, zato je ključno, da ‘vklopimo’ tiste, ki nam prinašajo prijetna občutja, zabavo in užitek. To pogosto podpremo z že na videz prepoznavnimi znaki, tudi z drugačnim videzom. Ponavadi oblečemo drugačna oblačila, nekateri moški si pustijo brado, uporabljajo drugačna prevozna sredstva …« opisuje sogovornik. Ob preklopu v druge identitete smo ranljivi in občutljivi, zato na dopustih pogosto nastanejo konflikti. »Če si povrhu vsega še domišljamo, kaj vse se bo na dopustu zgodilo, bomo namesto zabave in užitka doživljali frustracije. Če so naša predhodna pričakovanja do partnerja, otrok oziroma drugih članov družine nerealna, povrhu pa ti še niso prešli v zasebno identiteto, bomo samo vznemirjali drug drugega.«
Po njegovem mnenju so najbolj kakovostne počitnice tiste, na katerih sami izbiramo aktivnosti in urnik lahko tudi sproti spreminjamo, torej nismo vezani na hotelske obroke, na vnaprej določene izlete in podobno, ter da najdemo čas za tisto, kar nas veseli in zabava. Pri tem pa ne gre zamenjati sproščanja z zabavo, saj tisti, ki se samo sprostijo, in se ne zabavajo, po Mejaševih besedah samo delno dosežejo cilje dopusta.
Tudi Radovan Kragelj poudarja, da je bistvo kakovostnega dopusta napolnitev baterij, da »motorje«, ki so večkrat tudi preobremenjeno delovali vse leto, najprej ustavimo in nato pripravimo na nadaljnje delovanje. Pred odhodom na dopust je zelo priporočljivo poskrbeti, da bodo stvari potekale brezhibno: na koga preusmeriti stranke, telefonske klice, elektronsko pošto, komu predati naloge, kdo bo praznil domač poštni nabiralnik in skrbel za zlato ribico.
Za glavni dopust je priporočljivo rezervirati vsaj dva tedna, saj se po njegovih opažanjih večina ljudi strinja, da je en teden premalo. Ponavadi štiri do pet dni potrebujemo samo za prilagoditvene procese; prve tri dni, da nehamo razmišljati o službenih obveznostih, skrbeh in negotovi prihodnosti, ter zadnja dva dni, ko se pripravljamo na vrnitev v službo.
»Na dopust ne vzemite prenosnega računalnika, izklopite mobilni telefon in nato še sebe. Ne hodite na dopust s krdelom moževih oziroma ženinih prijateljic, ki vam gredo na živce. Ne preživljajte dopusta samo tako kot drugi želijo, temveč počnite stvari, ki veselijo vas, čeprav drugi tega navdušenja ne bodo delili z vami. In po drugi strani: ne vsiljujte svojih aktivnosti drugim, če jim več pomenijo druge oblike sproščanja,« zelo slikovito naniza nasvete Radovan Kragelj.
In kaj priporoča za vzdrževanje dobre delovne kondicije? »Na to zagotovo najbolj vplivajo odnosi – ne znanje, ne izkušnje in ne denar. Po mojih izkušnjah je v okolju, kjer so odnosi nadpovprečno dobri, tudi delovna kondicija ljudi praviloma nadpovprečna. Je pa res, da je precej odvisna od osebnostnih značilnosti, predvsem od načina, kako vidimo, doživljamo in zaznavamo sami sebe.«
Vir: Delo