Odmera letnega dopusta

Delodajalec mora delavcu zagotoviti eno od temeljnih socialnih pravic, to je letni . Delavec se tej pravici ne more odpovedati, zato je sklepanje sporazumov, da se namesto izrabe dopusta plača denarna odmena, nezakonito. Denarna odmena zaradi neizrabe dopusta je možna samo ob prenehanju delovnega razmerja.

s polnim delovnim časom

Vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi (za nedoločen čas, določen čas, polni ali krajši , agencijski delavec, poslovodna oseba, javna dela, ,….), pridobi pravico do letnega dopusta. Celoten dopust delavec pridobi delavec, če dela celo leto, sicer pa sorazmerni del (1/12 za vsak mesec zaposlitve že za prvi mesec zaposlitve).

Delodajalec odmeri dopust na podlagi 159. člena ZDR-1, oziroma kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje, najkasneje do 31. marca tekočega koledarskega leta. Delavcu se lahko določi daljši dopust, kot je določen v ZDR-1 ali KP, tudi s pogodbo o zaposlitvi.

Delodajalec na podlagi njegove glavne dejavnosti ugotovi najprej, ali zanj velja katera (KP) in ali ima razširjeno veljavnost (npr. trgovina, gostinstvo in turizem, kovinski materiali, kovinska industrija, tekstil, gozdarstvo, obrt in podjetništvo). Če ima KP razširjeno veljavnost ali je delodajalec član podpisnika KP, mora delodajalec odmeriti dopust v skladu s KP.

Delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta za tiste okoliščine, ki nastanejo v letu, ko se domerja dopust in ni pomembno, da so nastale že do 31.3. (primer – otrok se rodi julija, torej delavcu pripada dodatni dan dopusta v tem letu). Delavcu pa pripada dodatni dan dopusta za otroka do 15 leta starosti še v letu, ko je star 15 let (tudi, če bo star 16 let npr. v aprilu). Pri tem pa posebej opozarjam na posebna določila kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca.

Dopust se izrabi v več delih, en del mora trajati najmanj dva tedna, delodajalci pa lahko zahtevajo od delavcev, da planirajo izrabo letnega dopusta najmanj dveh tednov za tekoče koledarsko leto. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom

V zvezi s pravico do letnega dopusta ZDR-1 upošteva pravilo, da delavcu, ki dela krajši delovni čas, pripadajo vse pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavcu, ki dela polni delovni čas, uveljavlja pa jih sorazmerno času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Iz Konvencije MOD št. 175 o delu s krajšim delovnim časom ter Direktive sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, izhaja zahteva, da ima delavec s krajšim delovnim časom pravico do letnega dopusta v enakem trajanju kot primerljiv delavec s polnim delovnim časom. Sorazmernost se uveljavi le pri nadomestilu plače, ki ga delavec prejme v času izrabe dopusta.

Delavci s krajšim delovnim časom imajo pravico do dopusta v trajanju najmanj štiri tedne, pripadajo pa jim tudi dodatni dnevi dopusta po zakonu, kolektivnih pogodbah ali pogodbi o zaposlitvi.

Ker lahko delavec s krajšim delovnim časom dela npr. samo en, dva ali tri dni v tednu (torej glede števila delovnih dni v tednu tudi manj, kot delavec s polnim delovnim časom, pri enakomerni razporeditvi delovnega časa, pri katerem velja omejitev dela najmanj 4 dni na teden) se v praksi pogosto postavlja vprašanje, kako se odmeri in kako se izrabi glede na zakonska določila, da dopust traja najmanj štiri tedne.

Delavka s krajši delovnim časom 24 ur na teden, zaposlena npr. v tekstilni industriji, dela tri dni na teden po 8 ur. Pravico ima do letnega dopusta najmanj štiri tedne v koledarskem letu. Število dni minimalnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

Glede na razporeditev delovnega časa na tri delovne dneve na teden, delavki pripada dvanajst dni minimalnega dopusta, torej štirje tedni krat na tri dni razporejen delovni teden. V skladu z zakonom in s kolektivno pogodbo delavki pripadajo tudi dodatni dnevi dopusta (en dan  npr. za vsakega otroka do 15 let po 4. odstavku 159. člena ZDR-1 in dodatna dva dneva letnega dopusta po 3. odstavku 35. člena KPtoupd).

Če bo delavka doma dva tedna, bo izrabila šest dni dopusta. Torej bo minimalni dopust izrabila v dvanajstih delovnih dneh, upoštevaje dodatne dneve dopusta pa bo znašal skupni dopust 15 delovnih dni. V tednih to pomeni, da ima glede na razporeditev delovnega tedna letni dopust v trajanju 5 tednov, če bo izrabila po tri dneve dopusta skupnem trajanju, v enem tednu. Delodajalec mora delavki zagotoviti najmanj dva tedna dopusta v enem delu, kar pomeni šest dni dopusta v enem delu.

Delodajalec se kaznuje z globo tako v primeru, če ne obvesti delavca o odmeri letnega dopusta, kot v primeru, če ne zagotovi pravice do letnega dopusta.

Evidenca kolektivnih pogodb

Vir: Portal FinD-INFO, 8. 3. 2017, www.findinfo.si, Avtor: Helena Polič Kosi

Sorodni članki:

Komentar

Komentiraj

E-mail naslov ne bo objavljen.


*