Zaradi pomanjkanja naročil je vse več delodajalcev primorano zmanjševati delo v proizvodnji. S tem povezana aktualna tema je izredni neplačan dopust, ki se ga poslužujejo nekateri delavci v proizvodnji. Pa si poglejmo nekaj dejstev o takem izostanku z dela.
Neplačan dopust je redkost in ga delodajalec dodeli na željo delavca. Izraz ”neplačan dopust” pravzaprav ni primeren, saj v resnici ne gre za dopust (ki je plačana odsotnost z dela), temveč za odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače. Zakon o delovnih razmerjih tako izrednega neplačanega dopusta ne ureja, pač pa ga urejajo nekatere kolektivne pogodbe. V primeru izrednega neplačanega dopusta je zato pomemben predhoden dogovor med delodajalcem in delavcem, ki pa ne sme biti navzkriž z zakonom oziroma kolektivno pogodbo. Delavec je tako upravičen do takšne odsotnosti v primerih in pod pogoji, določenimi s kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti npr. določa, da ima delavec pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v primeru neodložljivih osebnih opravkov, zasebnega potovanja, nege družinskega člana, popravila hiše,.. Delodajalec pa ima delavčevo zahtevo po takšni odsotnosti pravico zavrniti. Dolžina neplačane odsotnosti ni časovno omejena, saj gre izključno za dogovor med delavcem in delodajalcem.
V primeru neplačanega dopusta delavec ostane v delovnem razmerju in je vključen v socialni sistem, kar pomeni, da je treba zanj plačati vse prispevke za socialno zavarovanje. V skladu z zakonom mora prispevke plačati delodajalec, Toda v individualnem dogovoru se določi, ali gre izplačilo prispevkov na stroške delodajalca ali na stroške delavca. V večini primerov jih plača delavec, v določenih primerih pa je mogoč tudi dogovor z delodajalcem, da delavec manjkajoče ure nadoknadi s poznejšimi nadurami. Torej se v dogovoru določi čas trajanja izrednega neplačanega dopusta in ali bo strošek za čas izrednega neplačanega dopusta prevzel delodajalec ali delavec.
V 31. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) je določeno, da se v obdobju neplačanega dopusta, daljšega od 30 dni, obvezno zavarovanje prekine. Glede na 34. člen ZPIZ-1 pa se lahko slovenski državljani, ki niso obvezno zavarovani in so na neplačanem dopustu, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.
V 190. členu ZPIZ-1 je določeno, da se v zavarovalno dobo šteje tudi čas, ko je zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja na neplačanem izrednem dopustu, če je bil plačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V skladu z 217. členom ZPIZ-1 je osnova za plačilo prispevkov plača delavca, ki jo je ta imel v zadnjem mesecu pred nastopom neplačanega dopusta, valorizirana glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v RS na raven meseca pred mesecem, za katerega se plača prispevek. Delodajalec plača prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za zdravstveno zavarovanje in prispevek za starševsko varstvo. Delodajalec plača prispevke tako za delojemalca kot tudi prispevke delodajalca, ki pa jih skladno z dogovorom poračuna pri plači delavca.
Izredni neplačan dopust velja le za čas podaljšanega zavarovanja in sicer do 30 dni, ne more pa veljati za čas, daljši od 30 dni, saj se v tem primeru, kot rečeno, glede na 31. člen ZPIZ-1 obvezno zavarovanje prekine. Delodajalec mora tako delavca z dnem izteka tridesetega delovnega dne neplačanega dopusta odjaviti iz obveznega zavarovanja brez ponovne prijave, delavec pa se lahko od takšne prekinitve zavarovanja naprej sam prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje.
Delavec, ki se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času, ko je na neplačanem dopustu, mora ob vložitvi prijave priložiti potrdilo delodajalca, da je v času delovnega razmerja na neplačanem dopustu. Delavec se lahko zavaruje od zavarovalne osnove, ki si jo izbere sam: v primeru ožjega obsega zavarovanja najmanj od zneska zajamčene plače, v primeru, da se želi zavarovati za širši obseg zavarovanja, pa najmanj od zneska 60% povprečne mesečne plače v RS. Zavarovanec plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po skupni stopnji 24,35%. Zavarovanec plačuje prispevke pri pristojnem davčnem organu po kraju bivališča, prispevke pa plača do 15. v mesecu za pretekli mesec.
V kolikor imate potrebo po zunanjih storitvah izračuna plač, ali potrebujete celotno računovodstvo ter davčno svetovanje, izpolnite povpraševanje ali stopite v kontakt z Računovodskim servisom Vitago.