Vsaka človeška družba, pa naj bo razvita industrijska družba, centralno plansko gospodarstvo ali izolirana plemenska država, se mora spoprijeti in rešiti tri temeljne ekonomske probleme. Vsaka družba mora imeti način določanja, katere izdelke oziroma kaj proizvajati, kako naj te dobrine narediti in za koga bodo izdelane.
Ta tri temeljna vprašanja ekonomske organizacije – kaj, kako in za koga – so danes prav tako osrednjega pomena, kot so bila ob zori človeške civilizacije. Poglejmo si jih še pobliže:
- Kaj oz. katere dobrine bomo proizvajali in v kakšnih okoliščinah? Družbe morajo določiti, koliko dobrin ali storitev, od veliko različnih možnih dobrin ali storitev, bodo proizvajale. Pa tudi kdaj jih bodo proizvajale. Bomo danes proizvajali pice ali srajce? Nekaj visokokakovostnih ali nekaj poceni srajc? Ali bomo uporabljali omejene vire za proizvodnjo številnih potrošnih dobrin (kot so pice)? Ali pa bomo proizvajali manj potrošnih dobrin in več naložbenih dobrin (kot so stroji za izdelavo pic), ki bodo izboljšale našo proizvodnjo in potrošnjo jutri.
- Kako bomo te dobrine proizvedli? Družba mora določiti, kdo bo proizvajal, s katerimi viri in s kakšnimi tehnikami. Kdo bo kmetoval in kdo poučeval? Ali bomo elektriko proivajali iz nafte, iz premoga ali iz sončne energije? Z dosti onesnaževanja ali z malo?
- Za koga proizvedemo dobrine? Kdo bo jedel sadove ekonomske dejavnosti? Ali, če se izrazimo formalno, kako razdelimo narodni proizvod med posamezna gospodinjstva? Ali je dosti ljudi revnih in malo bogatih? Ali dobijo visoke dohodke managerji, ali športniki, ali delavci, ali lastniki nepremičnin? Ali bo družba zagotavljala minimalno potrošnjo revnim ali bodo ti morali za svoje preživetje tudi delati?
Prirejeno po: Ekonomija, Samuelson in Nordhaus (GV založba 2002)