Sivo ekonomijo naj bi preganjali tudi z uvedbo davčnih blagajn

Vlada se premagovanja sive ekonomije loteva na več načinov; poleg zakona o preprečevanju tega vsestransko škodljivega pojava naj bi uvedla tudi t. i. . Kakor kaže, bo osnutek zakonskih podlag za njihovo uvedbo pripravila že do konca leta.

O sivi ekonomiji in načrtovanih davčnih blagajnah je bil govor tudi na letošnjem strokovnem srečanju gostincev v Portorožu. Seminar o teh dveh temah, ki sta v očeh vlade med seboj zelo povezani, je v sklopu prireditve, na kateri se zbere lepo število gostincev iz vse države, pripravil projekt Socisklad, ki ga s pomočjo evropskih sredstev izvaja OZS. O novostih na področju preganjanja sive ekonomije in s tem v zvezi uvajanjem davčnih blagajn so zbranim v portoroškem Avditoriju spregovorili namestnik generalnega sekretarja OZS Pavel Sedovnik ter mag. Uroš Novak in Irena Rehberger – Ujčič iz DURS.

Sedovnik je slovensko sivo ekonomijo postavil v mednarodne primerjave in ugotovil, da z nekaj več kot 27-odstotnim deležem v družbenem bruto proizvodu sodimo visoko v evropski vrh. Slabše v tem pogledu so le še Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Turčija, Hrvaška, Romunija in Bolgarija, kjer mimo blagajn »odnese« kar 35 odstotkov BDP. Sedovnik meni, da so poglavitni povzročitelji sive ekonomije neustrezna davčna politika, plačilna nedisciplina, rigiden trg dela, toleranten javni odnos do tega pojava ter zakonske izjeme in posebni položaji določenih dejavnosti. Aktualne aktivnosti za preprečevanje sive ekonomije pa so ta hip predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črtno, javna kampanja o škodljivih posledicah dela in zaposlovanja na črno in priprava več ukrepov za preprečevanje davčnih utaj pri gotovinskem poslovanju (slamnata podjetja, davčne blagajne, brezgotovinsko poslovanje, sledenje premoženja itd.).

Predlog zakona vsebuje preveč izjem

Predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so med drugimi v začetku novembra pretresali tudi člani upravnega odbora OZS. Ocenili so, da so nekateri predlogi OZS v njem sicer upoštevani, vendar ne tisti, s katerimi bi lahko odpravili bistvene pomanjkljivosti veljavnega zakona. Zakon vsebuje preveč izjem, je prepričan Pavel Sedovnik: »Če želimo sivo ekonomijo resno preprečevati, zakon potrebujemo. Vendar se moramo zavedati, da je to represiven zakon, ki ne sme vsebovati toliko izjem.« OZS meni, da je iz izjem potrebno izvzeti institut sosedske pomoči, saj se pod krinko takšne pomoči krije vse preveč nelegalnega dela in šušmarjenja. Namesto tega pa bi raje razširili definicijo »dobrodelnega dela«. Delo v lastni režiji je potrebno dopustiti le, če se opravlja v krogu družine oziroma oseb, ki živijo na istem naslovu, poudarja Sedovnik. Dela, ki se lahko opravljajo kot »osebno dopolnilno delo«, pa je treba omejiti le na tista, ki zaradi ekonomike niso zanimiva za opravljanje kot redna dejavnost in se praviloma ne pojavljajo kot registrirane pridobitne dejavnosti. Spremeniti je potrebno tudi predlagano zakonsko dikcijo, da je naročnik prepoznan kot »soudeleženec dela na črno« le v primeru, če je vedel, da izvajalec opravlja , in bistveno zvišati kazni za kršitve posameznika »šušmarja«, ki opravlja . »Če sivo ekonomijo, ki jo dopušča veljavna zakonodaja, zmanjšamo pod 10 odstotkov družbenega bruto proizvoda, bi zmanjšali obseg sive ekonomije za približno 7,5 milijarde evrov. Hkrati bi v državno blagajno prišla dodatna sredstva iz DDV in davka od dobička, saj bi nastalo več novih podjetjih. Večji bi bili prilivi in s tem tudi manjši odlivi iz proračuna v obe blagajni, zdravstveno in pokojninsko, poleg tega pa bi državni proračun privarčeval na socialnih transferjih. Šele takrat bi se dejansko pokazalo, kolikšen del socialnih transferjev se danes v Sloveniji izplačuje neupravičenim osebam«, poudarja Sedovnik.

Zakonske podlage za davčne blagajne že letos?

Med pomembnimi vzvodi za sivo ekonomijo so tudi davčne utaje, zato je vlada utajevalcem sklenila stopiti na prste. Predstavniki davčne uprave (DURS) so na novinarski konferenci konec novembra predstavili rezultate davčnega nadzora od začetka leta do vključno oktobra 2010. Kar tretjina (33,8 odstotka), to je 2.056 od skupno 6.067 vseh nadzorov, je bilo opravljenih v okviru projekta »siva ekonomija«. Skoraj 80 odstotkov vseh inšpektorjev dela v ciljno usmerjenih nadzorih, kot so siva ekonomija, gradbeništvo, nadzor prevoznih sredstev, projekt »zobozdravniki« in drugo. Dursov projekt »siva ekonomija«, ki je bil vzpostavljen že lani, je v Portorožu predstavila višja davčna inšpektorica preiskovalka Irena Rehberger – Ujčič. Predstavila je cilje in aktivnosti projekta, med katerimi je tako nadzor legalnih kot nelegalnih fizičnih in pravnih oseb. Spremljajo in nadzorujejo predvsem tako imenovane »rizične dejavnosti«, kamor po njihovo sodijo gostinstvo, trgovina, storitve izobraževanja, nepremičninski posli, glasbena in estradna scena itd. Nadzor sive ekonomije, dela na črno in zaposlovanja na črno opravljajo tudi ob prijavi po spletu ali telefonu.  

Uvedbo davčnih blagajn, ki bodo onemogočale prirejanje računov, je DURS vladi predlagal že pred leti, saj naj bi z njimi bistveno omejili utaje davkov pri gotovinskem poslovanju. »Davčne blagajne so bil sprva predvidene za sledenje gotovine in ne za preprečevanje sive ekonomije«, je uvodoma pojasnil mag. Uroš Novak iz generalnega davčnega urada, ki meni, da bo uspešna, če bo zajela vse subjekte, ki poslujejo z gotovino – in ne samo gostincev, kot je to velikokrat slišati. je sicer samo eden izmed petih ukrepov za izboljšanje sistema pobiranja DDV, ki so zapisani v  revizijskem poročilu Računskega sodišča izpred dveh let (Učinkovitost pobiranja davka na dodano vrednost v Republiki Sloveniji). Ostali štirje so še sistem obrnjene davčne obveznosti, uveljavitev sistema solidarne odgovornosti, zavarovanje dodelitve identifikacijske številke in nadzor nad zaobidenjem DDV. Davčna uprava ugotavlja, da davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, utajijo okoli 130 milijonov evrov davka na dodano vrednost na leto, po oceni računskega sodišča pa še več – kar 184 milijonov evrov na leto (2008). V postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora ugotavljajo, da zavezanci ne izdajajo računov, prirejajo podatke o ustvarjenem prometu, uporabljajo prirejene registrske blagajne in druge načine, ki vodijo k davčnim utajam. Zadnja leta so se v vladi ukvarjali z višino stroškov davčnih blagajn pri morebitni uvedbi, od konca oktobra naprej pa velja, da mora medresorska delovna skupina za pripravo ukrepov proti davčnim utajam (ustanovljena aprila letos) do konca leta pripraviti osnutek zakonskih podlag za uvedbo davčnih blagajn. Med ukrepi so predvideni tudi odvzem premoženja nelegalnega izvora, omejitev gotovinskih transakcij nad določenim zneskom ter pregon računovodij in dobaviteljev registrskih blagajn oziroma računalniških programov, ki omogočajo finančne nepravilnosti (malverzacije). Davčne blagajne se sicer od klasičnih registrskih blagajn razlikujejo v tem, da imajo poseben davčni spomin, v katerega zavezanec ne more posegati in v katerem so shranjeni vsi podatki o izdanih računih. Neposredno naj bi bile povezane s strežniki DURS, kar bi omogočilo sprotno spremljanje podatkov na področju celotne države ter lažje določanje rizičnih davčnih zavezancev. Na DURS ob tem opozarjajo, da je zelo zahteven in dolgotrajen projekt ter da lahko traja več let.

Vir: Spletne strani GZS (avtorica Vesna Vilčnik) december 2010 www.gzs.si

Sorodni članki: