Socialna ekonomija in socialno podjetništvo pomenita možnost za nove ekonomske alternative, ki jih oblikujejo, upravljajo in koristijo ljudje iz lokalnih skupnosti. Gre za ohranjanje solidarnosti v skupnosti, kjer imajo vsi udeleženci koristi.
Primeri dobrih praks socialnega podjetništva v Evropi
- Zadružni stanovanjski projekt Hammarby Sjöstad v Stockholmu, ki ga je financirala lokalna skupnost, je najsodobnejše ekološko urbano naselje. 50 odstotkov energije, ki jo potrebuje, proizvede samo. V naselju je tudi nekaj posebej opremljenih stanovanj za ljudi z demenco in invalide.
- Potrošniška zadruga Coop velja za največjo verigo supermarketov v Italiji. Sestavlja jo grozd manjših zadrug, kjer je temeljno načelo solidarnost in recipročnost. Coop zaposluje skoraj 56.000 ljudi, ima nekaj več kot šest milijonov članov in ustvarja letni dobiček v višini dobrih 11 milijard evrov.
- Etično bančništvo v Italiji, Banco Etico, katere temeljna ideja je želja po bolj preglednem in odgovornem menedžmentu finančnih virov. Vlagatelji namenjajo investicije projektom socialnega podjetništva, ki spoštujejo človeško dostojanstvo in okolje, v katerem delujejo.
Evropski parlament je leta 2009 sprejel resolucijo o socialni ekonomiji, iz katere izhaja, da je med evropskimi podjetji 10 odstotkov socialnih, sektor socialnega podjetništva pa ima velike možnosti za ustvarjanje in ohranjanje tržnih zaposlitev.
Člani parlamentarnega odbora za delo so v četrtek soglasno pripravili dopolnjeni predlog zakona o socialnem podjetništvu za obravnavo na plenarnem zasedanju državnega zbora. Besedilo zakona pomeni novost v slovenskem prostoru. Prinaša pravni okvir za delovanje socialnih podjetij, njegov namen pa je med drugim preko posebnih spodbud ranljivim skupinam omogočiti vključevanje na trg dela.
Vir: STA, 15.1.2011, http://www.sta.si/