Nezadovoljstvo nad zakonom o štipendiranju

svetovanje nezadovoljni z zakonom o štipendiranju

Mnogi podjetniki si želijo sprememb zakona o štipendiranju, po katerem se morajo pred nadaljevanjem izobraževanja na višji ravni za eno leto zaposliti pri delodajalcu.

Na ministrstvu za delo sprememb ne predvidevajo, saj pojasnjujejo, da so pri oblikovanju zakona prisluhnili potrebam gospodarstva. A praksa kaže drugače.

Po zakonu, ki je bil potrjen leta 2013, v veljavo pa je stopil v začetku lanskega leta, se morajo štipendisti po vsaki zaključeni stopnji izobraževanja za eno leto zaposliti pri podjetniku. To pa za tiste podjetnike, ki začnejo mlade štipendirati že v srednji šoli in jih želijo pripeljati do višje stopnje izobrazbe, predstavlja veliko oviro.

Prav zaradi tega se je v Goriški statistični regiji število štipendij znatno zmanjšalo. Za šolsko leto 2014/2015 je bilo razpisanih preko 170 štipendij. “A ker so se številni podjetniki odločili, da zaradi novega zakona ne bodo štipendirali, smo jih na Posoškem razvojnem centru, kjer skrbimo za štipendijsko shemo v Goriški statistični regiji, podelili le 44. V preteklosti smo imeli med 80 do 90 štipendistov na leto,” pove Damjana Kravanja iz Posoškega razvojnega centra.

Regijske razvojne agencije so zato podjetnikom, ki so se skozi vsa leta vključevali v štipendijsko shemo, poslale v podpis izjave, s katerimi so pridobile njihovo pisno mnenje, da so nekatere na zadnje sprejete spremembe problematične. V Goriški statistični regiji so nad odzivom presenečeni, saj se je na poziv odzvala več kot polovica podjetnikov. Z izjavami želijo prepričati ministrstvo naj vnese določene spremembe v zakon, te pa bi razvojne agencije rade uvedle še pred začetkom novega šolskega leta.

A na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in pravijo, da ni predvidena. Trdijo, da so v procesu priprave aktualnega zakona predstavniki regijskih razvojnih agencij sodelovali v skupini skupaj z . Poudarjajo tudi, da sta predlog novega zakona s področja štipendiranja pripravili Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. Poglavitne rešitve so tako ostale enake, kot sta jih organizaciji predlagali.

Vir: dostop.si

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj

E-mail naslov ne bo objavljen.


*