Prve javne razpise za kohezijska sredstva iz večletnega proračunskega obdobja 2014-2020 bodo lahko vladni resorji, ki bodo ustrezno pripravljeni, po oceni službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko objavili do poletja. A pred tem je treba sprejeti še izvedbeni načrt in potrebne zakonske podlage.
Iz izvedbenega načrta porabe sredstev za obdobje 2014-2020 bo po navedbah vladne službe razvidna tudi ocena razpisanih sredstev za letos. Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo je sicer nedavno na seji odbora DZ za zadeve EU dejala, da letos ne računa na večje zneske porabljenih sredstev iz novega sedemletnega proračunskega obdobja.
Velik uspeh bi bil po njenem že 100 milijonov evrov, prednost pa naj bi imelo 11 projektov 34 občin, ki jih je vlada kot prednostne prepoznala konec lanskega leta.
Omenjeni izvedbeni načrt je sicer po zagotovilih vladne službe v pripravi, trenutno pa poteka faza pregledovanja ocen s strani posameznih resorjev, ki bodo podlaga za končno pripravo načrta. Ko bo izvedbeni načrt potrjen, bodo možne natančne ocene, kako hitro bo moč objaviti prve razpise.
Ocenjujejo pa, da bodo lahko resorji, ki bodo pripravljeni, do poletja objavili prve javne razpise. Gospodarstvo, lokalne skupnosti in ostali upravičenci sicer nove razpise že nestrpno pričakujejo.
Na vladni službi sicer opozarjajo še na potrebne nadaljnje korake pri oblikovanju normativnega okvirja za začetek izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Podlaga zanj sta novela zakona o izvrševanju proračuna, ki bo v DZ predvidoma sprejeta maja ter nacionalna uredba o koriščenju sredstev evropske kohezijske politike za 2014-2020, ki jo bo vlada obravnavala predvidoma do konca aprila.
Na tej podlagi bodo oblikovali tudi navodila npr. glede načrtovanja in potrjevanja projektov ter upravičenih stroškov ter že omenjeni izvedbeni načrt. Služba za razvoj in kohezijsko politiko bo vladi sicer predlagala, da s sprejemom nacionalne uredbe omogoči začetek izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014-2020 še pred uradno akreditacijo sistema, ki je sicer pogoj za uveljavljanje povračil iz evropskega proračuna. Ta naj bi bila predvidoma zaključena do konca leta.
Začetek izvajanja kohezijske politike pred akreditacijo sistema pa po pojasnilih vladne službe pomeni izvajanje kohezijske politike na breme državnega proračuna.
Je pa ministrica v svojih javnih nastopih že večkrat poudarila, da je za letos najprej ključno, da Slovenija do konca decembra v celoti počrpa sredstva v okviru obdobja 2007-2013. Koriščenje sredstev iz tega obdobja je namreč možno le še letos.
Slovenija je na dobri poti, da v celoti izkoristi nekaj nad 4,1 milijarde evrov razpoložljivih kohezijskih sredstev za obdobje 2007-2013. Letos in v manjšem delu v 2016 mora Slovenija iz državnega proračuna izplačati še dobrih 700 milijonov evrov v okviru vseh treh operativnih programov, ki bodo povrnjena iz bruseljske blagajne.
Sredstva se bodo iz evropskega proračuna v državno blagajno vračala še v 2016 ter zadnjih pet odstotkov predvidoma v 2018, oz. takrat, ko bo Evropska komisija potrdila poročilo o zaključku izvajanja kohezijske politike za 2007-2013.
Vir: STA, 8. 4. 2015, http://www.sta.si/