Devet nizozemskih top sektorjev ponuja priložnosti slovenskim podjetjem

Nizozemska_zastavaSlovenija je na Nizozemsko lani izvozila za slabih 400 milijonov evrov blaga, iz nje pa uvozila dvakrat toliko

Devet nizozemskih top sektorjev vključuje prehrano, hortikulturo, visokotehnološke materiale in sisteme, energetiko, logistiko, kreativno ekonomijo, »življenjske« znanosti, proizvodnjo kemikalij in upravljanje voda.

že tradicionalno velja za navzven zelo odprt trg, zato so priložnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenijo zelo velike, predvsem v poslovnih sodelovanjih oziroma partnerstvih.

Nizozemci so odprti za novosti, vendar pa so podjetja na tem trgu zaradi njegove zasičenosti odvisna predvsem od lastne iznajdljivosti in dobrega trženja.

Državi se (še) ne poznata dobro

Že lani je slovenska gospodarska zbornica države Beneluksa označila kot obetavne trge za slovenske izvoznike. Razlog za to, da obseg gospodarskega sodelovanja med državama ni večji je v tem, da Slovenija velikim globalnim podjetjem, kot so nizozemska, ne pomeni prioritete, po drugi strani pa so tudi slovenski izvozniki tradicionalno navezani na bližnje trgovinske partnerice. Slovenija je na Nizozemskem razmeroma neznana, pogosto jo postavljajo ob bok vzhodnoevropskim državam, čeprav nizozemska percepcija teh ne odseva dejanskega stanja.

Do sodelovanja prek središč znanja

Sodelovanje bi bilo mogoče tudi v okviru nizozemskega tristranskega sodelovanja – med podjetji, vlado in znanstvenimi ustanovami.

Nizozemska vlada tako v top sektorjih krepi konkurenčni položaj. Rezultat so formalne delovne skupine na sektorskih ravneh in vsak deležnik v skupini ima svojo funkcijo – raziskovalni inštituti v sodelovanju s podjetji vpeljujejo novo znanje, metode in tehnologije, vlada pa z zakonodajnim okvirom poskrbi za čim manjše ovire na teh področjih.

Takšen pristop je denimo na kmetijskem področju pripomogel k oblikovanju tako imenovanega Improvement Centra v Bleiswijku, kjer znanstveniki z univerze v Wageningenu razvijajo nove produkte in tehnologije za procese gojenja v rastlinjakih. V sodelovanju s podjetji nato ocenjujejo, ali so ti procesi stroškovno učinkoviti in uporabni v proizvodnji, s čimer zagotovijo manjšo izpostavljenost podjetij poslovnim tveganjem ter znižajo stroške raziskav in razvoja.

Sodelovanje z nizozemskimi top sektorji

Panoge, v katerih je sodelovanje mogoče, so številne. Največ možnosti vidijo na področ­ju IT, logistike, kmetijstva, turizma in medicinskega turizma ter okoljskih in zelenih tehnologij. Z izjemo turizma so to panoge, ki so tesno povezane z devetimi nizozemskimi top sektorji – prehrano, hortikulturo, visokotehnološkimi materiali in sistemi, energetiko, logistiko, kreativno ekonomijo, »življenjskimi« znanostmi, proizvodnjo kemikalij in upravljanjem voda, našteva sogovornik. Glede na konkurenčnost slovenskih podjetij je prav tako lahko obetavno področje avtomobilske tehnologije.

Lani krepka rast blagovne menjave

Nizozemska je v Sloveniji na 11. mestu po obsegu izvoza med vsemi članicami EU (392,7 milijona evrov), medtem ko je po uvozu na sedmem mestu. Vrednost blagovne menjave med Nizozemsko in Slovenijo je v prejšnjem desetletju nekajkrat kar precej zanihala, zlasti v kriznem letu 2009, vendar smo lani spet dosegli precejšnjo rast tako izvoza na Nizozemsko (za 15 odstotkov) kot tudi uvoza blaga (za 20 odstotkov).

Skupine izdelkov, ki sestavljajo zunanjetrgovinsko menjavo med Slovenijo in Nizozemsko, so si presenetljivo podobne. Levji delež v blagovni menjavi med državama pomenijo vozila ter električni stroji in oprema, pa tudi izdelki iz skupine jedrskih reaktorjev, kotlov, strojev in mehanskih naprav. Skupaj več kot 86 milijonov evrov sta imeli državi lani menjave na področju farmacevtskih izdelkov.

Podjetja skupinsko na sejme na Nizozemsko

Interes za Nizozemsko se med slovenskimi podjetji kaže predvsem pri skupinskih predstavitvah na mednarodnih sejmih – PLMA, METS, NBI Expo in drugih. Podjetja se jih večinoma udeležujejo v okviru slovenske javne agencije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma SPIRIT.

Slovenija ni povsem nepopisan list

Kljub vsemu je seznam nizozemskih podjetij, ki so že v Sloveniji, kar obsežen. Med drugim so to Philips, Shell, Spar, TNT, Vekamaf (Teknol), Bakker, SO.FI.CO. b. v. (Holinvest)…

Konec leta 2013 je bilo po podatkih Banke Slovenije tujih neposrednih naložb iz Nizozemske v Slovenijo za 433,8 milijona evrov (približno pet odstotkov vseh), od teh največ na področju posredništva in trgovine na debelo, v nasprotni smeri pa 180,9 milijona evrov, z največjim deležem v proizvodnji električnih naprav.

Vir: http://izvozniki.finance.si/, 12. 4. 2015, Avtor: Stela Mihajlović

Sorodni članki: