Kaj moramo vedeti o izdajanju računov

Kakšne podatke mora vsebovati ?

V skladu z 34. členom ZDDV in 63. členom PZDDV mora davčni zavezanec,ki dobavi blago ali opravi storitev na račun navesti najmanj naslednje podatke:

  1. kraj in datum izdaje računa
  2. zaporedno številko računa
  3. firmo oziroma ime ,svoj sedež ter svojo davčno številko
  4. firmo oziroma ime, naslov prejemnika blaga ali storitve in njegovo davčno številko
  5. datum odpošiljanja blaga oziroma opravljene storitve
  6. vrsto in količino dobavljenega blaga in storitve
  7. v primeru najema se mora na račun posebej navesti blago oz. nepremičnino, na katerega se nanaša račun za najemnino
  8. ceno blaga oz. storitve brez DDV
  9. količino blaga oz. storitve
  10. vrednost blaga oz. storitve brez DDV
  11. stopnjo oz. stopnji DDV in znesek DDV po različnih stopnjah (če se račun nanaša na več vrst blaga oz. storitev, ki so obdavčene z enako stopnjo, se DDV obračuna od seštevka)
  12. vrednost blaga oz. storitev z vključenim DDV

Račun v maloprodaji (izdan fizični osebi)

V skladu z 35. členom ZDDV in 63. členom PZDDV mora izdani račun vsebovati najmanj naslednje podatke:

  1. kraj in datum izdaje računa
  2. zaporedno številko računa
  3. firmo oziroma ime, svoj sedež ter svojo davčno številko
  4. prodajno ceno blaga oziroma storitve z vračunanim DDV ( po posameznih stopnjah)
  5. znesek DDV, vračunan v prodajno vrednost blaga oziroma storitve ( po posameznih stopnjah)

Popravljanje računov

Davčni zavezanec lahko popravi napačno izkazan DDV na računu za dobavljeno blago oziroma storitev, če prejemnik blaga oziroma storitve še ni uveljavil pravice do odbitka vstopnega DDV ( 66. člen PZDDV). V tem primeru mora izdajatelj računa pisno obvestiti prejemnika o popravku, mu izstaviti nov račun s sklicevanjem na številko računa, ki je storniran, popraviti davčne evidence in dokumente shraniti.

Če je prejemnik računa iz prejšnega odstavka pred popravkom računa že odbil vstopni DDV v svojem davčnem obračunu, se popravek izkazanega in obračunanega DDV lahko popravi le pod pogoji iz dejetega odstavka 21. člena ZDDV, in sicer:

  • če se davčna osnova spremeni zaradi vračila, popustov (npr.: superrabari in bonifikacije, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom, 1. odst. 34. člena PZDDV) ali
  • pri nezmožnosti poplačila (če je bil nad prejemnikom začet stečajni postopek ali če je bil postopek prisilne izvršbe zaradi izterjatve terjatve do prejemnika neuspešen in je zato izvršilno sodišče postopek ustavilo), lahko davčni zavezanec, ki je opravil promet blaga oziroma storitev, popravi (zmanjša) znesek DDV.

Davčni zavezanec lahko popravi oziroma zmanjša znesek DDV, če davčni zavezanec, kateremu je bil opravljen promet blaga oziroma storitev, popravi (zmanjša) odbitek vstopnega DDV in če o tem pisno obvesti dobavitelja.

Popravek davčne osnove za že izdane račune se opravi z izdajo

  • dobropisa pri zmanjšanju davčne osnove, po kateri se zmanjšuje tudi davčna obveznost
  • bremepisa pri povečanju davčne osnove, po kateri se povečuje tudi davčna obveznost

Po določbi 3. odst. 34. člena PZDDV se zmanjšanje davčne osnove po 10. odst. 21. člena ZDDV pri dobavitelju lahko opravi v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil vstopni DDV.

Računo oseb, ki niso zavezanci za DDV

  1. V računih, ki jih izdajajo osebe, ki niso zavezanci za DDV, se ne sme navesti DDV.
  2. Kmetje, ki imajo pravico do pavšalnega nadomestila (4%) morajo na računu poleg ostalih podatkov navesti tudi številko in datum dovoljenja , ki je podlaga za uveljavljanje pavšalnega nadomestila.

davčnih zavezancev, ki opravljajo oproščen promet

64. člen PZDDV predpisuje, da mora davčni zavezanci, ki opravljajo oproščen promet blaga in storitev poleg zgoraj opisanih podatkov na računu navesti, da davek ni obračunan, s sklicevanjem na člen ZDDV, s katerim je ta oprostitev predpisana.( 26. in 27. člen ZDDV), kot naprimer poštne storitve, zdravstvene storitve, kulturne storitve, izobraževanje, itd.

Sorodni članki:

Komentiraj