Registracija čebelarske dejavnosti
Po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008) se čebelarstvo (pridelava medu in čebeljega voska) uvršča pod rejo drugih živali z oznako A 01.490 in se šteje za kmetijsko dejavnost. Za čebelarstvo kot kmetijsko dejavnost pa se šteje tudi prodaja čebeljih družin, rojev, matic in prodaja drugih primarnih čebeljih pridelkov (npr. satja, matičnega mlečka, cvetnega prahu, surovega propolisa, čebeljega strupa).
Glede na to, da je čebelarstvo kmetijska dejavnost, zanj v skladu z drugim odstavkom 9. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09-UBP3) ni obvezno, da se kot samostojni podjetnik posameznik vpiše v Poslovni register Slovenije.
Iz pojasnila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) številka 3850-134/2010-2 z dne 8. 4. 2010, je razvidno, da se mora po Pravilniku o označevanju čebelnjakov in stojišč (Uradni list RS, št. 117/08) v register čebelnjakov registrirati vsak čebelnjak. Za pravilno in pravočasno označitev čebelnjaka in posredovanje podatkov v register čebelnjakov pa je odgovoren čebelar. Pisno vlogo za registracijo čebelnjaka mora vložiti na MKGP najkasneje 30 dni po naselitvi čebelnjaka. V nasprotnem primeru pa so zakonsko določene sankcije.
Davčna obravnava čebelarske dejavnosti
Za davčne namene šesti odstavek 69. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB7) določa, da se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje tudi čebelarstvo, vezano na panje, ki so evidentirani v registru čebelnjakov (v nadaljevanju: čebelarstvo). To pomeni, da čebelarjem ni potrebno pri davčnem organu registrirati opravljanja dejavnosti in so obdavčeni pavšalno, v kolikor se ne odločijo za drugačen način ugotavljanja davčne osnove (na primer po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih ali po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih).
Predelava medu in drugih čebeljih izdelkov pa se po SKD uvrščata med dejavnosti predelave, kar po prvem odstavku 44. člena Zakona o davčni službi – ZDS-1 (Uradni list RS, št. 1/07 in 40/09) pomeni obvezno registracijo dejavnosti v davčni register. Navedene dejavnosti pa so po ZDoh-2 (46. člen v povezavi s prvim odstavkom 47. člena) opredeljene kot opravljanje dejavnosti po poglavju III. 3. tega zakona. To pomeni, da so le-ti zavezanci dolžni davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in ne pavšalno.
V skladu z Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05) se predelava medu in čebeljih izdelkov lahko opravlja tudi kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. V omenjeni uredbi pa so navedene še druge dejavnosti, ki so lahko povezane s čebelarstvom:
- pridobivanje žganih in drugih fermentiranih pijač (npr. medica),
- medičarstvo,
- svečarstvo,
- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo in orodji, med katerimi se lahko uvršča tudi storitveno točenje medu drugim čebelarjem,
- izdelava drugih izdelkov iz lesa (izdelava čebeljih panjev),
- prodaja pridelkov in izdelkov z drugih kmetij,
- prodaja drugje predelanih in/ali proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin.
Oseba, ki opravlja navedene dopolnilne dejavnosti, se vpiše v Register dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter na podlagi tega še v davčni register v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZDS-1. Davčno osnovo pa lahko v teh primerih ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v kolikor izpolnjuje pogoje.
Čebelarjem tako ZDoh-2 omogoča tri načine ugotavljanja davčne osnove za prodajo čebeljih pridelkov:
1. Pavšalna obdavčitev
Čebelar, katerega kmečko gospodinjstvo se ne odloči za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, je v skladu z 69. členom ZDoh-2 obdavčen v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
To pomeni, da osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravlja tudi fizična oseba, ki je kot lastnik ali uporabnik panjev na dan 30. junija leta, za katerega se dohodek ugotavlja, evidentirana v registru čebelnjakov.
Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih je v drugem odstavku 71. člena ZDoh-2 določena v višini 70 % pavšalne ocene dohodka. V skladu z drugim odstavkom 154. člena ZDoh-2, se do 30. junija 2012, pavšalna ocena dohodka na panj določi v višini 20 EUR na panj.
Z novelo ZDoh-2H (Uradni list RS, št. 106/10) se je spremenil drugi odstavek 69. člena ZDoh-2. Po novem določa, da se za odločitev, ali se neko gospodinjstvo šteje za kmečko gospodinjstvo, upošteva enoten prag v višini 200 eurov skupnega dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti vseh članov kmečkega gospodinjstva. V skupni dohodek se všteva katastrski dohodek, pavšalna ocena dohodka na panj in drugi dohodki (plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo). Pri tem ostaja za čebelarstvo še vedno v veljavi oprostitev dohodnine za prvih 40 čebeljih panjev, ki jih imajo v uporabi, kar predstavlja glede na dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč (katastrski dohodek) dodatno olajšavo za to vrsto kmetijske dejavnosti in pomeni, da se ob izračunu skupnega dohodka kmečkega gospodinjstva dohodek od prvih 40 panjev ne upošteva na način, kot ga določa 8. točka 26. člena ZDoh-2.
Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka se tako za leto 2010 izračuna in plača po stopnji:
- 10 % od davčne osnove, če je skupni znesek davčne osnove od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in davčne osnove od drugega dohodka, enak ali večji od 10 % povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto,
- 0 % od davčne osnove, če je skupni znesek davčne osnove od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in davčne osnove od drugega dohodka, manjši od 10 % povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto.
Zavezancu izda odločbo o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka, čebeljih panjev in kmetijskih subvencij za preteklo leto ter o določitvi dveh obrokov akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in čebeljih panjev za tekoče davčno leto davčni organ do 30. marca tekočega leta.
2. Obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov
V kolikor se čebelar odloči za vodenje knjig (po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva), se je dolžan registrirati pri pristojnem davčnem uradu za želeno vrsto ugotavljanja davčne osnove.
Kopijo odločbe DURS-a o takšnem načinu ugotavljanja davčne osnove skupaj s kopijo odločbe ali drugega dokumenta o dodelitvi KMG MID številke, je potrebno dostaviti kupcu pri prvi dobavi čebeljih pridelkov, saj s tem kupec pri izplačilu ne odtegne akontacije dohodnine. Akontacijo dohodnine namreč čebelar izračuna sam v letnem davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
3. Obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov
Zavezanec se lahko odloči in davčno osnovo ugotavlja tudi na podlagi normiranih odhodkov v primeru, da izpolnjuje naslednje pogoje (šesti odstavek 48. člena ZDoh-2):
- zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne vodi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih (za druge predpise se ne štejejo davčni predpisi),
- prihodki iz dejavnosti v zadnjih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 EUR na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva.
V skladu s 308. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB4) davčni zavezanec, ki izpolnjuje navedene pogoje in se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, davčnemu organu predloži zahtevo za takšen način ugotavljanja davčne osnove v mesecu novembru tekočega leta za naslednje davčno leto. Davčni zavezanec med davčnim letom ne more zahtevati spremembe načina ugotavljanja davčne osnove.
Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov, ki jih zavezanec doseže z opravljanjem kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji z upoštevanjem normiranih odhodkov, se upoštevajo odhodki v višini 70 % ustvarjenih prihodkov. To pomeni, da se akontacija dohodnine plača v višini 25 % od davčne osnove, ki je enaka 30-im odstotkom ustvarjenih prihodkov*.
Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki, je dolžan kupcu, pri prvi dobavi čebeljih pridelkov, predložiti kopijo odločbe DURS-a o takšnem načinu ugotavljanja davčne osnove skupaj s kopijo odločbe ali drugega dokumenta o dodelitvi KMG MID številke.
Obveznost izdajanja računov v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
Z dnem uveljavitve novele ZDoh-2H (Uradni list RS, 106/10) preneha veljati pojasnilo DURS, št. 4213-10/2010-4 (01031-08) z dne 15. 6. 2010.
* V primeru, ko čebelar prodaja čebelje izdelke osebi, ki je po 58. členu ZDoh-2 plačnik davka (npr. pravna oseba), akontacijo dohodnine v višini 7,5 % od celotnega zneska odtegne in plača kupec.
Vir: Pojasnilo DURS, št. 4213-356/2011-1, 13. 4. 2011