Odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi – avtonomija pogodbenih strank

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela
Številka: 1001-453/2011-3, Datum: 15.11.2011

V odgovoru na vlogo, v kateri se postavlja vprašanje v zvezi s pravno podlago za določitev odpravnine, uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni pristojno za reševanje konkretnih zadev, podaja pa neobvezna mnenja in pojasnila v zvezi z zakonskimi določbami oziroma določbami izvršilnih predpisov, ki sodijo v delovno področje ministrstva. Za nadzor nad izvajanjem delovne zakonodaje je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo, http://www.id.gov.si/.

Z vidika splošne delovnopravne zakonodaje pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002, 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/06-26, v nadaljevanju ZDR) v 109. členu določa pravico delavca do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, osnovo za in minimalno višino odpravnine po zakonu. Skladno s četrtim odstavkom 109. člena ZDR v zakonu določena višina odpravnine predstavlja minimalni standard, ki se s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti lahko za delavca določi ugodneje, v višjem znesku. Enako izhaja tudi iz 7. člena ZDR, ki dopušča, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma podjetniško kolektivno pogodbo določi v višjem znesku kot v zakonu, kar pomeni, da takšen način obračuna odpravnine ni v nasprotju z določbami ZDR.

Vir: MDDSZ

Sorodni članki: