1. Kdo se šteje za plačnika davka po 7. točki prvega odstavka 58. člena (plačnik davka) Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/08, 20/09-ZDoh-2D, 110/09, (1/10 popr.), 43/10), in sicer ali postanejo banke oziroma borzno posredniške družbe (v nadaljnjem besedilu: BPD) plačniki davka za dohodke, ki jih iz finančnih instrumentov prejemajo:
- stranke gospodarjenja v okviru storitev gospodarjenja
- stranke skrbništva iz finančnih instrumentov v okviru storitve skrbništva.
Za plačnika davka po navedeni točki se šteje banka oziroma BPD, kadar ta v transakcijah nastopa v vlogi skrbniške banke ali upravljavca premoženja. Banka pa se ne šteje za plačnika davka, kadar v transakcijah nastopa zgolj kot ponudnik plačilnih storitev.
2. Slovenska delniška družba je izplačala dividende fizični osebi, slovenskemu rezidentu, na njen transakcijski račun, čeprav ima delnice, iz katerih se plačuje dividenda na gospodarjenju, pri slovenski BPD. Pri tem ima fizična oseba v pogodbi o gospodarjenju navedeno, da se dividende plačujejo na transakcijski račun fizične osebe in ne na račun gospodarjenja.
- Kdo se v tem primeru šteje za plačnika davka?
Za plačnika davka, skladno z 58. členom ZDavP-2, se v tem primeru šteje izdajatelj delnic, slovenska delniška družba.
Ne glede na to, da ima fizična oseba delnice na gospodarjenju pri BPD, se BPD ne šteje za plačnika davka, ker ne bo prejela dividende za račun te fizične osebe, ampak bo dividende slovenska delniška družba nakazala direktno na transakcijski račun fizične osebe.
V tem primeru je plačnik davka slovenska delniška družba, skladno s 1. točko prvega odstavka 58. člena ZDavP-2.
3. Slovenska banka A je izdajateljica obveznice. Ob zapadlosti kupona slovenska banka A izplača obresti banki B v Sloveniji, pri kateri imajo fizične osebe obravnavane obveznice na gospodarjenju, pravne osebe pa v skrbništvu.
- Ali je banka A v obravnavanem primeru dolžna predložiti POPD1 obrazec DURS?
NE, ob pogoju, da je to obveznica, ki izpolnjuje pogoje iz šestega odstavka 33. člena ZDoh-2 oziroma iz 70. a člena ZDDPO-2. Pri tem torej ne gre za dohodek (obresti), od katerih se v skladu z ZDavP-2, ZDoh-2 in ZDDPO-2 izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj.
V obravnavanem primeru gre za dolžniški vrednostni papir, ki ga je izdala slovenska gospodarska družba – banka A in so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka 33. člena2 oziroma iz 134. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 51/10 – UPB6) ali pogoji iz 70. a člena3 Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10). Slovenski rezidenti, fizične osebe, prejemniki takšnih obresti, so v skladu s šestim odstavkom 134. člena ZDoh-2 dolžni sami oddati napoved za dohodke iz tega naslova v roku, določenem v prvem odstavku 326. člena ZDavP-2, na podlagi katere mu davčni organ odmeri dohodnino z odločbo. Nerezidenti, fizične osebe, skladno s šestim odstavkom 33. člena ZDoh-2, ne plačujejo dohodnine od tovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev. Prav tako se, skladno z 70. a členom ZDDPO-2, davek od tovrstnih obresti ne izračuna, odtegne in plača in sicer ne glede na to ali je ta dohodek plačan pravni osebi, ki je rezident ali nerezident.
- Ali je banka B v obravnavanem primeru dolžna predložiti izjavo po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 banki A?
NE, ker je to dohodek od katerega se ne izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, zato tudi ni plačnika davka in s tem tudi ni obveznosti predlaganja izjave po petem odstavku 58. člena ZDavP-2.
- Kdo je dolžan poročati o doseženih obrestih DURS, skladno s drugim odstavkom 337. člena ZDavP-2, ter davčnemu zavezancu, skladno s sedmim odstavkom 337. člena ZDavP-2, banka A ali banka B?
Banka B, tako po drugem odstavku kot tudi po sedmem odstavku 337. člena ZDavP-2, ker je banka B zadnja v verigi, ki izplača dohodek fizični osebi.
V prvem odstavku 337. člena ZDavP-2 je določeno, da mora plačnik davka iz 58. člena tega zakona davčnemu organu dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, določanje davčne osnove in uveljavljanje davčnih olajšav ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov. Plačnik davka mora davčnemu organu dostaviti tudi podatke o vzdrževanih družinskih članih. Po 1. in 2. točki drugega odstavka istega člena mora podatke iz prejšnjega odstavka davčnemu organu dostaviti tudi pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji), razen diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države ali predstavništvo mednarodne organizacije, ki fizični osebi izplačajo dohodek, oproščen plačila dohodnine v skladu z zakonom o dohodnini, ali dohodek, ki se ne všteva v letno davčno osnovo na letni ravni, od katerega se dohodnina izračuna z odmerno odločbo, in sicer ne glede na to, ali jih tak dohodek bremeni.
Slika 1: Obveznost predlaganja obrazca POPD po sedmem odstavku in izjave po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 v primeru izplačila dohodka preko posrednika
4. Slovenska delniška družba C izplača slovenski banki D dividende za pravno osebo XY, ki ima pri banki D v skrbništvu delnice družbe C.
- Ali je banka D v obravnavanem primeru dolžna predložiti izjavo po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 slovenski delniški družbi C?
DA, ker se slovenska banka D šteje za plačnika davka po 2. točki drugega odstavka 58. člena ZDavP-2, zato mora izplačevalcu dividend – slovenski delniški družbi C pred izplačilom dividend predložiti izjavo o tem, da bo s prejemom dohodka postala plačnik davka. Če bi pravice iz teh delnic, izvrševala tudi za svoj račun, bi morala v izjavi ločeno navesti tudi količino delnic, iz katerih pravice izvršuje zase, in količino delnic, iz katerih pravice izvršuje za tuj račun. Za plačnika davka se banka D šteje le za dividende, ki jih bo prejela za pravno osebo XY.
- Ali je slovenska delniška družba C v obravnavanem primeru dolžna predložiti POPD obrazec DURS?
DA, ker se slovenska delniška družba C ne šteje za plačnika davka.
Skladno z 2. točko drugega odstavka 58. člena ZDavP-2 se slovenska delniška družba C ne šteje za plačnika davka. V tem primeru mora ta, skladno s sedmim odstavkom 58. člena ZDavP-2, davčnemu organu hkrati s plačilom dohodka dostaviti podatke o plačilu dohodka osebi – banki D, ki se šteje za plačnika davka.
Slika 2: Obveznost predlaganja obrazca POPD po sedmem odstavku in izjave po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 v primeru izplačila dohodka preko posrednika
5. Slovenska Družba za upravljanje (v nadaljnjem besedilu: DZU) veže denarna sredstva pri banki v tuji Ž za vzajemni sklad, ki ga ima v upravljanju. Ko se obresti na denarne depozite plačajo vzajemnemu skladu na posebni denarni račun vzajemnega sklada, davčnega odtegljaja ni, ker se vzajemni sklad ne šteje za davčnega zavezanca po ZDDPO-2.
- Ali je vzajemni sklad v obravnavanem primeru dolžan predložiti izjavo po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 DZU?
NE, ker vzajemni sklad ne izpolnjuje pogojev za plačnika davka iz prvega odstavka 58. člena ZDavP-2. Prav tako v tem primeru ni plačnik davka DZU, ker se dohodek izplača vzajemnemu skladu, ki ne velja za davčnega zavezanca po ZDDPO-2 niti po ZDoh-2.
- Ali je DZU v obravnavanem primeru dolžna predložiti POPD obrazec DURS?
NE, ker se obresti izplačajo osebi, ki postane plačnik davka po drugem odstavku 58. člena ZDavP-2.
6. Slovenska delniška družba E izplača dividende slovenski BPD F. BPD F dividende prejme za tuj račun, nato pa BPD F ta dohodek plača slovenski banki G, ki ga prejme za tuj račun. V danem primeru gre za verigo več oseb, ki prejemajo dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov za tuj račun in izpolnjujejo splošne pogoje za plačnika davka. V tem primeru se obveznost plačnika davka prenaša po verigi do zadnje osebe, ki še izpolnjuje splošne pogoje za plačnika davka.
- Ali je BPD F v obravnavanem primeru dolžna predložiti izjavo po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 slovenski delniški družbi E?
DA, ker se slovenska BPD F šteje za plačnika davka po 2. točki drugega odstavka 58. člena ZDavP-2, zato mora izplačevalcu dividende – slovenski delniški družbi E pred izplačilom dividende predložiti izjavo o tem, da bo s prejemom dohodka postala plačnik davka.
- Ali je banka G dolžna predložiti izjavo po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 BPD F?
DA, ker se slovenska banka G, šteje za plačnika davka po 3. točki drugega odstavka 58. člena ZDavP-2.
- Ali je slovenska delniška družba E dolžna predložiti POPD obrazec DURS?
DA, ker je od slovenske BPD F prejela izjavo o tem, da bo s prejemom dohodka postala plačnik davka.
- Ali je slovenska BPD F dolžna predložiti POPD obrazec DURS?
DA, ker je od slovenske banke G prejela izjavo o tem, da bo s prejemom dohodka postala plačnik davka.
V obravnavanem primeru sicer BPD F s prejemom dohodka ne bo postala plačnik davka, ker bo dividende izplačala naprej banki G, vendar ne glede na to, je dolžna dati izjavo po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 in DURS predložiti obrazec POPD.
Slika 3: Izplačilo dividende po verigi posrednikov
1 Minister, pristojen za finance je v Uradnem listu RS, št. 50/10 izdal Pravilnik o vrsti, obliki in načinu dostave podatkov o plačilu dohodnine osebi, ki se po drugem odstavku 58. člena ZDavP-2 šteje za plačnika davka, katerega sestavni del je Priloga – obrazec POPD.
2 Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne plačuje dohodnine od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
1. ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka), in
2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD),
razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.
3 Ne glede na 70. člen tega zakona se davek ne izračuna, odtegne in plača od plačil od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
– ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka) in
– so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.