Prejeli smo vprašanje davčnega zavezanca glede davčnega priznavanja odhodkov v zvezi s plačanim davkom na viru (v tujini), ki ga zaradi izkazovanja davčne izgube ne more uveljavljati v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb. Davčni zavezanec je prejel dohodek od tuje družbe, ki je davčni rezident države, ki ni članica EU, in s katero Republika Slovenija nima sklenjene konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja. Od dohodka, ki ga je prejel davčni zavezance, je bil obračunan in plačan davek na viru. V svojih poslovnih knjigah je davčni zavezanec izkazal prihodke od opravljenih storitev v bruto znesku (t.j. vključno s plačanim davčnim odtegljajem). Po prejemu potrdila o plačanem davku na viru je davčni zavezanec vzpostavil terjatev za plačan davek na viru do Republike Slovenije ter terjatev do tuje družbe v neto znesku. Ker je davčni zavezanec izkazal davčno izgubo, v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ne more uveljavljati davka, plačanega na viru. Terjatve do Republike Slovenije je davčni zavezanec slabil/odpisal in pripoznal odhodke. Davčni zavezanec sprašuje, ali lahko te odhodke davčni zavezanec obravnava kot davčno priznane.
Odgovarjamo naslednje.
Odhodek za davek, ki je bil odtegnjen v tujini, in zaradi davčne izgube ni mogel zmanjšati davčne obveznosti, ni davčno priznan odhodek.
V skladu z 62. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12, 94/12) lahko rezident od obveznosti za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje znesek, ki je enak davku, ki ustreza davku po zakonu, ki ga je plačal od dohodkov iz virov izven Slovenije (tuji davek) na dohodek iz virov izven Slovenije (tuji dohodek), ki je vključen v njegovo davčno osnovo. Skladno s 63. členom ZDDPO-2 je odbitek tujega davka omejen, in ne sme presegati nižjega od zneska tujega davka na tuji dohodek, ki je bil končen in dejansko plačan, ali zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu za tuje dohodke, če odbitek ne bi bil možen. Če ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka z drugo državo, se za končen tuji davek na dohodke iz te države, v skladu s tretjim odstavkom 63. člena ZDDPO-2, šteje znesek tujega davka, izračunan po stopnji, določeni v mednarodni pogodbi. V skladu s 67. členom ZDDPO-2 je, če je znesek davka po ZDDPO-2 nižji od odbitka davka iz 63. člena ZDDPO-2, najvišji možen odbitek v višini zneska davka. Odbitek, ki presega znesek davka, se ne prenaša v naslednja pretekla davčna obdobja. Zavezanec, ki izkazuje davčno izgubo, ne more uveljavljati odbitka tujega davka. V tem primeru tuji davek predstavlja odhodek, ki se davčno ne prizna. V navedenem primeru odhodek za tuji davek oziroma odbitek davka, ki presega znesek davka po ZDDPO-2, na podlagi 62., 63. in 67. člena ZDDPO-2 ni davčno priznan odhodek.
Vir: Pojasnilo DURS, št. 4200-1928/2012, 21. 12. 2012