S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku se poenostavljajo postopki pobiranja davkov oziroma izpolnjevanja davčne obveznosti za zavezanca za davek in zagotavlja doslednost davčne postopkovne zakonodaje. Potreba po predlaganih spremembah se je pokazala tudi pri izvajanju veljavne zakonodaje ter upošteva predloge strokovne javnosti in davčnih zavezancev.
Pomembna novost, s katero se odpravljajo administrativne ovire za davčne zavezance ter zmanjšujejo stroški njihovega vodenja računovodstva je, da bo davčni organ vsem zavezancem – samozaposlenim osebam, družbenikom, ki so obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, davčnim zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic in drugim prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, za katere davčni organ razpolaga s podatki za določitev zavarovalne osnove, izdal predizpolnjeni obračun prispevkov za socialno varnost. Pri tem gre za vse tiste zavezance, ki morajo sami obračunati in plačati prispevke za socialno varnost, davčni organ pa ima na voljo podatke za določitev osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Uvaja se tudi petdnevni zamik plačila davčnega odtegljaja, s čimer se davčnim zavezancem omogoči lažje plačilo davkov in prispevkov (likvidnostni zamik). Na ta način se poenostavljajo tudi postopki pobiranja davkov, določa se enotnejši rok za predložitev davčnih obračunov in plačilo po predloženih obračunih. Uvajajo pa se tudi dodatne možnosti obročnega plačila davka, ki davčnemu zavezancu omogočajo lažje plačilo davčnega dolga. Gre za pomembne spremembe v davčni zakonodaji, ki zagotavljajo večjo pravno varnost davčnih zavezancev, manj obremenjujejo gospodarstvo ter vplivajo na konkurenčnost in prispevajo k prostovoljnemu pobiranju davkov.
Zakon predlaga tudi novo sistemsko ureditev zaračunavanja obresti, ki bremenijo davčnega zavezanca zaradi (ne)izpolnjevanja davčnih obveznosti. Po predlogu zakona se obrestna mera povišuje s fazo neizpolnjevanja obveznosti. Predlagana rešitev zagotavlja davčno pravičnost, saj odpravlja nesorazmerje v zvezi s plačilom obveznosti glede na težo kršitve. Sprememba višine obresti daje davčnim zavezancem priložnost, da izkoristijo institut samoprijave, ki je v primerjavi z veljavno ureditvijo za davčnega zavezanca ugodnejši.
Predlog zakona uvaja možnost predložitve davčnega obračuna v okviru davčnega inšpekcijskega nadzora. Če bo davčni zavezanec vložil davčni obračun v skladu z ugotovitvami davčnega inšpekcijskega nadzora in bo hkrati s predloženim davčnim obračunom ugotovljeno obveznost v celoti poravnal skupaj z zamudnimi obrestmi, bo plačal samo obresti po 5 % letni obrestni meri in ne bo z globo kaznovan za prekršek zaradi nepredloženega ali nepravilno predloženega obračuna (ker ni predložil davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih).
Pomembna novost so tudi spremembe na področju davčne izvršbe, ki so namenjene zagotavljanju eksistence dolžnika, njegovih družinskih članov in drugih oseb, ki jih mora dolžnik preživljati ter učinkovitost davčne izvršbe.
S prenosom Direktive 2015/2376/EU (DAC3) se še dodatno razširja avtomatična izmenjava informacij med državami članicami EU, in sicer s sistematičnim pošiljanjem vnaprejšnjih davčnih stališč s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, s čimer se želi doseči njihova večja dostopnost za vse države članice, s tem pa tudi preglednost in pravna varnost glede izdajanja vnaprejšnjih davčnih stališč.
S prenosom Direktive 2016/881/EU (DAC4) se ureja področje izmenjave poročil po državah. Poročilo po državah vsebuje določene informacije o svetovni porazdelitvi dohodka, plačanih in obračunanih davkih ter kraju in vrsti opravljanja poslovne dejavnosti mednarodne skupine podjetij. Na podlagi teh informacij bo davčni organ lažje ocenil tveganja, povezana z določanjem transfernih cen, in druga tveganja, povezana z zniževanjem davčne osnove in preusmerjanjem dobička.
Prenos navedenih direktiv je povezan tudi z ukrepi OECD Akcijskega načrta za projekt BEPS (angl.: Base Erosion and Profit Shifting) glede zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki ga Slovenija podpira in prepoznava njegov strokovni in politični pomen ter zahtevnost. Ukrepi imajo za cilj državam zagotoviti instrumente, s katerimi se bosta zajezila zmanjševanje davčne osnove in preusmerjanje dobička.
SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI MF