Število svetovnega prebivalstva se približuje 7 milijardam. Slovenija k skupnemu številu prebivalstva držav članic EU-27 prispeva 0,4 %.
Združeni narodi so 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, in sicer z namenom, da bi usmerili pozornost na nujnost in pomembnost vprašanj, povezanih s prebivalstvom. Središčno sporočilo tega dneva – povzeto v geslu – je vsako leto drugo; letošnje poudarja pomembnost podatkov za razvoj in je povzeto v geslu “Vsak šteje”. Dobri demografski podatki, zbrani s popisi (leti 2010 oz. 2011 sta namreč leti popisov prebivalstva), ki temeljijo na napovedi prihodnjih gibanj prebivalstva, so namreč ključnega pomena za načrtovanje šol, zdravstvenih storitev in javnega prevoza, za oblikovanje politik, pa tudi za spremljanje učinkovitosti izvajanja storitev in še za marsikaj. Prav opozarjanje na pomembnost kakovostnih podatkov ob letošnjem svetovnem dnevu prebivalstva naj spodbudi ljudi k sodelovanju pri popisih.
Število svetovnega prebivalstva se je približalo 7 milijardam
Število svetovnega prebivalstva je preseglo 6 milijard leta 1999. Zadnje uradne ocene Združenih narodov o številu prebivalcev sveta veljajo za sredino leta 2009; takrat je živelo na Zemlji 6.790.062.216 prebivalcev.
Svetovno prebivalstvo raste danes počasneje kot v preteklih stoletjih
Svetovno prebivalstvo bo predvidoma doseglo sedem milijard v začetku leta 2012. Povprečna letna stopnja rasti prebivalstva je trenutno ocenjena na več kot 77.000.000; to pomeni, da se povečuje z okrog 1,15-odstotno stopnjo letno. Vrhunec je dosegla leta 1963, ko je bila 2,19-odstotka.
Letna stopnja rasti prebivalstva trenutno upada in bo po napovedih upadala še naprej. Predvidevajo, da se bo do leta 2020 zmanjšala na manj kot 1 %, do leta 2050 pa na manj kot 0,5 %. To pomeni, da se bo svetovno prebivalstvo v 21. stoletju številčno povečalo, a ne tako hitro kot v nedavni preteklosti: v štirih desetletjih – od 1959 do 1999 – se je podvojilo (s 3 milijard je naraslo na 6 milijard). Po današnjih predvidevanjih naj bi se število svetovnega prebivalstva v prihodnjih 42 letih povečalo na 9 milijard, po letu 2200 pa naj bi se skoraj ustalilo na nekaj več kot 10 milijardah.
Prebivalstvo je po kontinentih sveta zelo različno razporejeno.
Približno 90 % ljudi na Zemlji živi na 10 % zemljišč in približno prav toliko ljudi živi severno od ekvatorja.
Tabela 1. Gostota prebivalstva celin
Gostota prebivalstva planeta (vključno z vsemi kopenskimi območji) je približno 105 ljudi na miljo², če ne upoštevamo Antarktike, kajti ta dejansko ni poseljena, pa se gostota poseljenosti svetovnega prebivalstva poveča (samo) na 115 ljudi na miljo². Najnižje vrednosti gostote poseljenosti (pod 20 ljudi na miljo²) ima 13 držav: Mongolija (4 osebe na miljo²), Namibija (6 oseb na miljo²), Avstralija (7oseb na miljo²), Mavretanija, Bocvana, Kanada, Surinam in Islandija (8 oseb na miljo²).
Najvišje gostote prebivalstva na svetu pa so v Monaku (44.000 oseb na miljo²), Singapurju (18.652 oseb na miljo²), na Malti (3.278 oseb na miljo²), v Bahrainu (2.793 oseb na miljo²), Bangladešu (2.637 oseb na miljo²) itd.
Vir: http://geography.about.com/
Večino povečanja svetovnega prebivalstva bodo v prihodnosti prispevale države v razvoju
Danes se kažeta v svetu dva zelo različna vzorca rasti prebivalstva: majhna rast ali celo upadanje števila prebivalstva v najbogatejših državah in nadaljevanje hitre rasti prebivalstva v najrevnejših državah sveta. 1,2 milijarde ljudi živi namreč v razvitih, 5,5 milijarde ljudi pa v manj razvitih regijah sveta.
Do sredine tega stoletja naj bi se delež ljudi, ki živijo v manj razvitih predelih, povečal z 82 % na 86 % oz. prebivalstvo naj bi se v teh delih sveta od leta 2009 do leta 2050 številčno povečalo s 5,6 milijarde na 7,9 milijarde. Prebivalstvo v bolj razvitih regijah sveta pa naj bi se številčno le malo spremenilo, in sicer z 1,23 milijarde na 1,28 milijarde, oz. naj bi se zmanjšalo na ocenjenih 1,15 milijarde, če ne bi bilo selitev iz držav v razvoju v razvite države (tj. povprečno 2,4 milijona neto selitev oseb letno).
Trenutno so prebivalstva v manj razvitih regijah še vedno mlada: otroci do 15 let pomenijo 29 % prebivalstva, mladi, stari 15-24 let, pa nadaljnjih 19 %.
Prebivalstvo sveta, predvsem njegovega razvitega dela se intenzivno stara
V bolj razvitih regijah sveta je že danes 22 % prebivalcev starih 60 let ali več, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povečal na 33 %. V razvitih državah sveta kot celoti je število starejših oseb že danes preseglo število otrok, mlajših od 15 let, in po predvidevanjih naj bi bilo do leta 2050 v teh državah število starejših oseb za več kot dvakrat večje od števila otrok.
Demografska gibanja v razvitem svetu, katerega del je tudi Slovenija, seveda kažejo na intenzivno staranje prebivalstva in posledično na vse večje pomanjkanje mladega prebivalstva.
Staranje prebivalstva je tudi resen evropski problem. Prebivalstvo držav članic EU-27 se bo v prihodnosti po predvidevanjih močno postaralo: mediana starosti prebivalstva se bo od leta 2008 do leta 2060 po napovedih dvignila s 40,4 leta na 47,9 leta. Delež oseb v starosti 65 let in več med skupnim prebivalstvom naj bi se tako povečal s 17,1 % na 30,0 % (to pomeni, da naj bi se število toliko starih prebivalcev od leta 2008 do leta 2060 predvidoma povečalo s 84,6 milijona na 151,5 milijona). Podobno naj bi se število ljudi, starih 80 let ali več, v obdobju od 2008 do 2060 po napovedih skoraj potrojilo, in sicer naj bi z 21,8 milijona naraslo na 61,4 milijona.
Slika 1: Delež prebivalcev, starih 65-79 let, in delež prebivalcev, starih 80 let in več, EU-27, 2008 (% od skupnega števila prebivalstva države; sortirano po 65-79 let rastoče)
Vir: Eurostat
Eden od vzrokov staranja prebivalstva v Evropi je vedno daljše življenje, in sicer v vseh državah članicah, le da se povprečna življenjska doba podaljšuje z različno intenzivnostjo. Intenzivneje se daljša v južnih (Španija, Grčija, Ciper) in severnih državah (Švedska, Finska), v državah na vzhodu (v Romuniji in Bolgariji) ter v pribaltskih državah (Latvija, Litva, Estonija) pa manj intenzivno. Podaljšuje se tudi pričakovano trajanje življenja novorojenega otroka. V obdobju 2006/2007 v Sloveniji rojen deček lahko pričakuje, da bo dočakal starost 75,0 leta, takrat in tam rojena deklica pa 82,3 leta, to je pri dečkih za 8,9 leta več, pri deklicah pa za 10,3 leta več kot v začetku 60. let prejšnjega stoletja.
Slika 2: Pričakovano trajanje življenja pri starosti 65 let po spolu, države članice EU-27, 2008
Opomba: Podatki za EU-27 in IT so za leto 2006, podatki za BE, FR, SE in UK pa za leto 2007
Vir: Eurostat
Prebivalstvo EU-27 do leta 2060 po projekcijah precej zmanjšano
Med velikimi regijami sveta, v katerih se bo število prebivalcev v prihodnosti bistveno zmanjševalo, bo tudi področje EU-27. Po projekcijah prebivalstva EUROPOP2008 se bo namreč prebivalstvo EU do leta do leta 2060 bistveno zmanjšalo, in sicer na 506 milijonov, potem ko naj bi leta 2035 doseglo svoj vrh s 523 milijoni prebivalcev. Po teh projekcijah pa bo Slovenija leta 2060 imela milijon in 768 tisoč prebivalcev.
Naravna rast prebivalstva je bila v letu 2009 med državami članicami EU največja na Irskem, in sicer 10,0 na 1000 prebivalcev, in precej večja kot na Cipru (5,1), v Franciji (4,4), Luksemburgu (3,9) in Združenem kraljestvu (3,6). Devet držav članic EU-27 je imelo v tem letu negativni naravni prirast; največji padec je imela Bolgarija (zmanjšanje za 3,8 na 1000 prebivalcev), za njo Latvija (-3,4), Madžarska (-3,3), Nemčija (-2,3) in Litva (-1,6).
Naravni prirast prebivalstva v Sloveniji je bil v 2009 1,9 na 1000 prebivalcev.
Vir: Statistični urad RS