Uspešna podjetja se morajo naučiti razmišljati ne le s tehnološkega vidika, ampak tudi z marketinškega.
Nekatere analize in podatki kažejo, da Slovenija postaja čedalje bolj konkurenčna in primerljiva z inventivnimi dosežki, saj se je po kazalnikih Pro Inno Europe leta 2011 uvrstila med države sledilke in tako napredovala iz skupine zmernih inovatorjev v skupino sledilcev.
V Sloveniji imamo v evropskem merilu veliko objav, razmeroma veliko vlagamo v raziskave in razvoj, hitro napredujemo, smo pa še vedno nizko na lestvici tistih, ki inovacije uspešno komercializirajo, je na Cobikovi konferenci Od inovacij do uspešnih tržnih implementacij poudarila vodja finančne podenote Komunikacija in prenos tehnologije na Inštitutu Jožef Stefan Špela Stres.
Rezultati nekaterih raziskav v svetu kažejo, da prebojni rezultati, primerni za globalno patentiranje in izkoriščanje tovrstne zavarovane industrijske lastnine, pridejo šele, ko presežemo magično mejo vložka 500 milijonov evrov na panogo. Druge pa pravijo, da znanje do gospodarstva prihaja po različnih kanalih, med katerimi so patenti in licenciranje na osmem in devetem mestu, pomembnejše za gospodarstvo pa so druge oblike, na primer sodelovanje na skupnih projektih.
Osnovna ideja Cobika, enega od osmih centrov odličnosti v Sloveniji, je po besedah Maje Makovec Brenčič z ljubljanske ekonomske fakultete in predsednice programskega sveta konference to, da s povezovanjem znanosti in gospodarstva ustvarijo čim več inventivnih prebojev in spin offov, ki s podjetniško idejo novih razvojnih dosežkov (izdelkov, storitev, rešitev) zaživijo na mednarodnih trgih.
Kupci ne vedo vedno, kaj hočejo
Pri uspešni implementaciji novih idej na trg imajo inovatorji velikokrat težave. Profesor na področju razvoja in trženja novih izdelkov na univerzi v Groningenu ter svetovalec mednarodnim podjetjem Wim Biemans pravi, da je najtežje, ker se morajo naučiti razmišljati ne le s tehničnega vidika, ampak morajo razmišljati tudi o kupcu. A Bimens poudarja, da ni vse le v anketiranju kupcev o tem, kaj želijo. »Zelo pogosto se zgodi, da je končni rezultat neki očiten izdelek, a ko bi o njem prej spraševali kupce, ga ne bi zaznali kot potrebnega.
Študentom velikokrat kot primer navedem mobilne telefone, ki jih danes uporabljamo za fotografiranje, poslušanje glasbe, pošiljanje elektronske pošte, a ob prvih telefonih nihče ni pomislil, da bi jih uporabljali za vse to. Torej, če gledaš stvari s tehnološke perspektive, imaš veliko možnosti za ponudbo, a ko o tem povprašaš kupce, pravzaprav ne vedo, kaj hočejo. Težko je torej razumeti kupca brez velikih marketinških raziskav. Ni dovolj le, da ga povprašaš o njegovih potrebah in željah, treba ga je opazovati na drugačne načine, z njim nenehno sodelovati,« pravi Biemans. Kupca je treba razumeti bolje, kot se razume sam. Biemans navaja primer: »V nekem podjetju, ki proizvaja gospodinjske strojčke, so fokusno skupino žensk vprašali, v kakšni barvi bi želele imeti te strojčke, in so v odgovorih navedle vse možne. Na koncu, ko pa so jim ob izhodu ponudili, naj si izberejo svoj strojček za domov, so večinoma izbrale nevtralne belo-bež barve. Kupci ne vedo vedno, kaj hočejo, in tega ne počnejo nalašč.«
Zanimiv je primer podjetja Nest, ki ga je ustanovil nekdanji zaposleni v Applu. Izmislil si je prav poseben termostat. »Jaz – verjetno tudi večina – imam doma termostat, ki se ga lahko sprogramira, kako naj prilagaja temperaturo, a je ponavadi preveč zapleteno, tako da ga na koncu prižgemo pozimi in ugasnemo poleti. Ta Nestov termostat pa je klasičen. Njegova dodana vrednost je, da si zapomni, kako smo v enem tednu uravnavali temperaturo, in se sprogramira kar sam. Uči se s tem, ko ima več informacij. Če bi me prej vprašali o tem, kaj več si še želim od termostata, vam ne bi znal odgovoriti. Zdaj, ko poznam tega novega, že brskam po spletu, kdaj se ga bo dalo kupiti tudi na Nizozemskem. Po eni strani je torej treba imeti dobro tehnologijo, rešitev, po drugi pa dobro razumeti kupca in to, kako uporablja tvoj izdelek,« razlaga profesor. Prav tako mora podjetje vedeti, katere so ključne prednosti oziroma razlike, ena ali dve, med njihovim izdelkom in tistim najbližjega tekmeca. To pa je velikokrat težava, pravi Biemans. Seveda morajo biti te razlike pomembne tudi za kupca.
Nujno je upravljanje odnosov in povezav
Biemans opozarja tudi na nujnost dobrega upravljanja vseh povezav in odnosov, da podjetje inovacijo uspešno komercializira, pa naj bodo to povezave in odnosi med člani ekipe, med različnimi oddelki, poslovnimi funkcijami ali med podjetjem in trgom. »Ključno je slediti logičnemu, sistematičnemu procesu razvoja novih izdelkov. Veliko jih tega ne počne, ker so preveč usmerjeni v razvoj tehnologije.
Marketing je treba zgodaj vključiti v razvoj. Vedno me preseneti, kako malo jih to v resnici počne. Kupce je treba vključiti v celoten razvojni proces. Seveda s tem ne mislim le na kupce, ampak tudi na dobavitelje, konkurente, fakultete in druge partnerje. Kateri so to, je odvisno od panoge, stopnje invencijskega procesa in tudi od vrednostne verige oziroma kje v tej verigi so ključne stranke, predvsem se je treba vprašati, kdo so tvoji kupci,« razlaga profesor. Po njegovih izkušnjah je ena največjih ovir pri uspešni implementaciji inovacij na trg prav ta, da v podjetju velikokrat vedo, kako bi bilo treba nekaj narediti, a tega ne delajo. Predvsem pa poudarja: »Zavedajte se, da inoviranje ni ‘znanost’. Eksperimentirajte in ne bojte se zgrešiti.«
Vir: delo.si (Barbara Pavlin, gospodarstvo)