Davčne blagajne že oktobra, izjem v zakonu malo

blagajnaMinistrstvo za finance je 4. marca 2015 objavilo osnutek zakona o potrjevanju računov, s katerim uvaja obvezne . Te bodo prek spleta povezane s finančno upravo. Predlog vključuje ureditev za območja, ki so brez interneta. Po načrtih predlagateljev bodo obvezne od 1. oktobra letos.

Besedilo zakona o davčnih blagajnah bo do 20. marca v medresorskem usklajevanju na ravni vlade in hkrati v javni razpravi, potem pa ga bo ministrstvo morda še spremenilo, preden ga bo oddalo v presojo vladi. Davčne blagajne štejejo za najodločnejši ukrep proti sivi ekonomiji.

Po načrtih vlade bo predlog zakona 27. marca pred vlado, potem pa aprila in maja še pred državnim zborom. Kratko besedilo osnutka se zaključi z določbo o začetku veljavnosti in uporabe, ki predvideva: »Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, potrjevanje pa je obvezno za račune, izdane od vključno 1. oktobra.« Ministrstvo se je torej odločilo za zgodnejši rok – za drugo možnost je doslej veljal 1. januar 2016.

Zavezanci bodo dolžni pri finančni upravi potrditi vse račune, za katere bodo pri opravljanju dejavnosti za plačilo dobili gotovino. V povezavi z blagajnami, prek katerih ponudniki blaga in storitev izdajajo račune, ne štejejo za gotovino le bankovci in kovanci, ampak tudi vsa mogoča plastika. Po pojasnilih ministrstva torej kot gotovinska štejejo plačila z bankovci, kovanci, plačilnimi karticami, čeki in »drugimi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun pri ponudniku plačilnih storitev«. V slovenski izvedbi davčnih blagajn bodo tako kot na Hrvaškem prodajna mesta nenehno povezana z informacijskim sistemom finančne uprave, prek katerega bo ta vsak račun označila, preden ga bo prodajalec natisnil.

Tudi podatki o poslovnih prostorih

Informacijski sistem za potrjevanje računov pri finančni upravi bo hranil tudi podatke o poslovnih prostorih, iz katerih se bodo stekali računi. Za poslovni prostor bodo poleg vseh mogočih zaprtih prostorov štela tudi prodajna mesta na prostem – vozila za prevoz blaga in potnikov, torej tudi taksiji, stanovanjski prostori, v katerih je sedež zavezanca, pa tudi zasebni prostori naročnikov storitev. Zavezanci z območij v državi, kjer povezava prek interneta ali sistema GPRS ni mogoča, si bodo morali priskrbeti potrdilo agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo veljalo eno leto. Ti zavezanci bodo morali uporabljati vezano knjigo računov ali računalniški program, kakršnega že zdaj zahteva zakon o davčnem postopku.

Po tretjem členu osnutka zakona bodo davčne blagajne dolžni uporabljati zavezanci iz prvega in drugega odstavka 31. člena zakona o davčnem postopku, ki morajo za plačila blaga in storitev v gotovini že zdaj izdati račun. To hkrati pomeni, da računov ne bo treba potrjevati prodajalcem, ki ne izpolnjujejo meril, pri katerih je prodajalec dolžan izdati račun. Izvzeti bodo izvajalci odvisnega pogodbenega razmerja, državni organi in ustanove, organi lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava. Te skupine bodo »avtomatično izvzete« iz zakona o potrjevanju računov. Davčnih blagajn pa po osnutku besedila izrecno ne bo treba uporabljati le zavezancem iz dveh dejavnosti: »pri dobavi blaga na krovu zrakoplova med letom in pri prodaji storitev prek avtomatov«.

Vir: Delo, 5. 3. 2015, http://www.delo.si/, Avtor: Katarina Fidermuc

Sorodni članki: