Za večino podjetnikov po seji vlade, ki je potekala 5. decembra 2013, sprememb in dodatnih stroškov z davčnimi registrskimi blagajnami ne bo. Vlada ne bo uvedla davčnih blagajn, ki bi bile direktno povezane s strežnikom davčne uprave. Bodo pa blagajne, ki ne omogočajo brisanja računov oziroma tako imenovane virtualne davčne blagajne morali uvesti vsi, ki poslujejo z gotovino, denimo odvetniki, zdravniki…
Vlada je zdajšnji model registrskih blagajn zaradi povečanih prilivov ocenila kot ustrezen in ga bo razširila na vsa področja poslovanja, znižanje omejitev za gotovinsko poslovanje pa bo potekalo postopno.
Od polletja na mesec davčni urad pobere 30 milijonov evrov več davka, in to zaradi večje učinkovitosti pri pobiranju in višje stopnje (splošna stopnja se je dvignila za dve odstotni točki).
1. Kaj se zame spremeni, če imam status samostojnega podjetnika oziroma imam podjetje? Odvisno od vaše dejavnosti. Če poslujete z gotovino in že zdaj uporabljate registrsko blagajno, se za vas ne bo spremenilo nič, saj ste prilagoditev opravili že ob polletju. Če kot samostojni podjetnik izdajate račune za storitve in plačilo dobivate na transakcijski račun, se ne bo spremenilo nič. Če pa poslujete z gotovino in doslej niste uporabljali blagajne, jo boste morali kupiti.
2. Kdo bo vendarle moral kupiti registrsko blagajno? Vsi tisti, ki poslujejo z gotovino in je doslej niso imeli, recimo taksisti, zobozdravniki, odvetniki in drugi.
3. Kaj bo s paragonskimi bloki, jih bom lahko še uporabljal? Vlada odpravlja paragonske bloke v obliki, ki jih podjetniki poznajo zdaj. Po novem bodo paragonski bloki odpravljeni, razen izjemoma. V teh izjemnih primerih pa bodo na voljo oštevilčeni in od davčne uprave potrjeni paragonski bloki, ki bodo zelo zožili prostor za zlorabe (denimo uničevanje že izdanih računov in podobno).
4. Kdo bo določil izjeme? Izjeme bodo določene v podzakonskih aktih, ki jih bo pripravilo ministrstvo za finance in bodo usklajene z deležniki, denimo z obrtno in gospodarsko zbornico.
5. Na leto izdam le nekaj računov, ali bom moral kupiti davčno blagajno? Vlada bo proučila, ali so izjeme mikro podjetniki, denimo sobodajalci (status sobodajalca je aktiven pet mesecev na leto), ki izdajo nekaj deset računov na leto oziroma je njihov posel strogo sezonski ali priložnosten.
6. Koliko stane davčna blagajna? Po zagotovilih vlade je mogoče osnovni model davčne blagajne kupiti že od sto evrov.
7. Kakšna je razlika med slovenskimi in hrvaškimi blagajnami? Hrvaške davčne blagajne imajo prek telekomunikacijskih vodov povezavo s strežnikom davčne uprave in ta transakcije lahko nadzira v realnem času. V primeru izpada elektrike lahko uporabljajo paragonske bloke, ki pa jih morajo pozneje fiskalizirati. V praksi se dogaja, da denimo gostinci ob izpadu elektrike storitev ne opravljajo.
S polletjem je slovenska vlada uvedla virtualne davčne blagajne, to je programsko opremo, ki onemogoča brisanje računov. Pri slovenskih virtualnih blagajnah so se zgledovali po ureditvi, ki velja v Kanadi. Programsko opremo ponudnika, ki jo je mogoče manipulirati, bo davčna uprava izločila iz prodaje.
8. Ali se da davčno blagajno (slovenski ali hrvaški model) zaobiti? Noben model davčne blagajne, niti hrvaški niti slovenski, ne rešuje težave, če se prodajalec in kupec poznata in prodajalec transakcije v blagajno sploh ne zavede. Ta težava je večja pri dejavnostih, kjer ni velikega obrata strank.
9. Zakaj bi bil davčni pavšal boljši kot davčne blagajne? Povsem drugače kot Hrvaška ali Slovenija ima davčno politiko urejena Avstrija. Severni sosedi imajo višji prag za pavšalno obdavčitev, v njihovih očeh pa so davčne blagajne znamenje nezaupanja v podjetnike.
10. Kaj bo novega pri gotovinskem poslovanju? Finančno ministrstvo bo z marcem 2014 gotovinsko poslovanje s 15 tisoč omejilo na pet tisoč evrov (po nekem obdobju pa bodo ocenili, ali bi ga znižali na tisoč evrov), hkrati pa bi to veljalo tudi za storitve, denimo odvetniške, notarske, zdravstvene, svetovalne. To pomeni, da denimo storitve obnove stanovanja, kopalnice – kar bi vas stalo več kot pet tisoč evrov – ne boste več mogli plačati z gotovino. Boste pač plačali večkrat po manj kot pet tisoč evrov. Druga težava, ki je omejitev gotovinskega plačevanja tudi ne odpravlja, je plačevanje brez računa. Obrtnik, ki vam bo obnavljal stanovanje, vam bo ponudil storitev brez računa, ki bo cenejša kot od obrtnika, ki bi vam to naredil z računom. Davki so tako visoki, da se tako prodajalcu kot kupcu to splača. Ob tem velja opozoriti, da je plačevanje brez računa nelegalno, a motiv je pač močan, saj želite prihraniti.
Vir: Finance, 6. 12. 2013, www.finance.si, Avtor: Janez Tomažič, Jernej Kosec, Tanja Smrekar Iskrić