Bliža se čas praznikov, obdarovanj in lepih želja. Glede na dobo, v kateri se nahajamo, ko se nakupi vršijo preko spleta, ko želite nekomu nekaj prodati ali se zgolj predstaviti s pomočjo elektronske pošte, ko tudi lepe želje potujejo brez klasičnih poštnih znamk, vas želimo, v izogib nejevolji in nepotrebnim sporom, spomniti tudi na zakonska določila, ki poskušajo nekako smiselno regulirati vse ideje in želje.
V zvezi s pošiljanjem komercialnih elektronskih sporočil naj povzamemo, da za prekršek po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) ter Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), katerih nadzor je v pristojnosti Tržnega inšpektorata RS, šteje dejanje podjetja, ki brez predhodnega soglasja prejemnika pošilja elektronska sporočila, ki vabijo k nakupu blaga ali storitev (t.i. komercialna sporočila).
Pri tem velja poudariti, da ureja ZVPot razmerja med podjetji in potrošniki, ZEPT pa pošiljanje takšnih sporočil pravnim osebam.
Za komercialno sporočilo šteje ZEPT vsako obliko sporočila, namenjenega neposredni ali posredni promociji blaga, storitev ali podobe podjetja, organizacije ali osebe, ki opravlja trgovsko, industrijsko ali obrtno dejavnost ali regulirani poklic. Podatki, ki omogočajo neposreden dostop do dejavnosti podjetja, organizacije ali osebe, predvsem ime domene ali elektronski naslov in sporočila v zvezi z blagom, storitvami ali podobo podjetja, organizacije ali osebe, ki se zagotavljajo neodvisno in brez finančnega nadomestila, sami po sebi še niso komercialno sporočilo.
ZVPot pa določa, da lahko podjetje uporablja elektronsko pošto in drugo obliko elektronskega komuniciranja samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno. Nadalje mora pri telefonskih pogovorih oseba, ki v imenu podjetja vzpostavi telefonski stik, na začetku vsakega razgovora s potrošnikom razkriti firmo in sedež podjetja ter jasno povedati, da gre za klic, ki ima komercialni namen. V kolikor potrošnik pri kateremkoli stiku, vzpostavljenim s sredstvom za komunikacijo, ki omogoča osebna sporočila, izjavi, da ne želi več prejemati sporočil na takšen način, mu podjetje ne sme več pošiljati nobenih sporočil, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali katerekoli storitve.
Primeroma naj navedemo, da so v Poslovnem informatorju RS podjetja, ki izrecno dovoljujejo, da podjetja, kot uporabniki Pirsa, njihove elektronske naslove lahko uporabijo za prvo komercialno sporočilo za namen neposrednega trženja, pri čemer podjetja oz. imetniki elektronskega naslova soglašajo, da takšno sporočilo ne šteje za neželene komunikacije po 109. členu Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom). Iz navedenega sicer izhaja, da gre za soglasje le za prvo sporočilo, v kolikor torej prejemnik pošiljatelja obvesti, da tovrstnih sporočil ne želi prejemati, se šteje, da soglasje ni podano in bi vsako nadaljnje pošiljanje pomenilo kršitev določb ZVPot oziroma ZEPT.
ZEKom v 109. členu med drugim določa, da lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova.
Za nadzor nad spoštovanjem določil ZEKom je sicer pristojna Agencija za pošto in elektronske komunikacije.
Vabimo vas, da si več preberete na spletni strani Tržnega inšpektorata RS, kjer se nahajajo odgovori na pogosta vprašanja, med katerimi so tudi vprašanja s področja elektronskih komunikacij in nezaželjene elektronske pošte oz. povezava na širše obravnavanje področja. V zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov (kamor sodi tudi naslov elektronske pošte) iz javno dostopnih virov ali v okviru opravljanja dejavnosti in uporabe teh podatkov za namene neposrednega trženja, ter snemanja pogovorov, lahko več informacij pridobite pri Informacijskem pooblaščencu, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP).
V vsakem primeru mora biti posameznik, katerega elektronski naslov se na ta ali kakršen koli način zbira in uporablja za namen neposrednega trženja, seznanjen z namenom zbiranja in z možnostjo odjave.
Vir: Tržni inšpekotrat RS