Na Tržnem inšpektoratu RS smo v zadnjem času prejeli več prijav, ki se nanašajo na zaposlovanje na črno. Prav tako smo prejeli tudi nekaj prijav posameznikov, s katerim je delodajalec sklenil delovno razmerja na črno, t.j. brez da bi z njimi sklenil pogodbo o zaposlitvi.
V konkretnih primerih ne gre za kršitve, za katere je pristojen Tržni inšpektorat RS, ampak Inšpektorat RS za delo, zato smo jim vse prijave odstopili v pristojno reševanje.
Med delom na črno in zaposlovanjem na črno obstaja razlika, ki jo bomo v nadaljevanju na kratko razložili.
Po 13. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC) so pristojni za neposredni nadzor dela na črno Tržni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za delo, Prometni inšpektorat RS in Davčna uprava RS.
Tržni inšpektorat RS, Prometni inšpektorat RS in Davčna uprava RS nadzirajo delo na črno, za kar se šteje:
- če posameznik, pravna oseba ali samostojni podjetnik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa ta ali drugi zakoni,
- če kdorkoli drugemu omogoči, da dela na črno in ve, da opravlja delo na črno (soudeležba dela na črno).
Inšpektorat RS za delo nadzira zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti:
- z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev,
- omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba oziroma
- kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno.
Delo na črno
Če kdorkoli razpolaga s podatkom o delu na črno, lahko poda prijavo na na Tržni inšpektorat RS in sicer osebno, po elektronski pošti na naslov gp.tirs(at)gov.si ali po navadni pošti na sedež inšpektorata v Ljubljani, Parmova 33. Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Tako se podatki o prijavitelju inšpekcijskemu zavezancu ne smejo posredovati. Lahko pa je prijava tudi anonimna.
Za učinkovito in uspešno izvedbo postopka potrebujemo čimveč podatkov o takem posamezniku in sicer podatke o kršitelju (osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče), opis prekrška, navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kažejo na sum storitve prekrška (čas in kraj dela, za koga dela, morebitni podatek o plačilu in vse ostale podatke, ki bi bili koristni za uspešno izvedbo postopka).
V kolikor se bo prijava nanašala (tudi) na pristojnosti Prometnega inšpektorata RS ali Davčne uprave RS, bo Tržni inšpektorat RS prijavo delno ali v celoti odstopil ustreznemu organu.
Zaposlovanje na črno
Inšpektorat RS za delo nadzira zaposlovanje na črno. Opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, če s predpisi ni drugače določeno.
V primeru, da prijavitelj ve, da je nekdo zaposlil osebo na črno, ali je bil sam zaposlen na črno, naj se obrne na Inšpektorat RS za delo, ki je pristojen za ta del nadzora ZPDZC. Prijavo lahko poda tudi po elektronski pošti na naslov gp.irsd(at)gov.si.
Vir: Tržni inšpektorat RS