Marca bo kolaps, ker bo za plače in dobavitelje v številnih podjetjih zmanjkalo denarja, občutno se lahko poveča tudi število brezposelnih. Plazu bolnikov, ki že nekaj let poslujejo slabo in za katere čakamo, kdaj bodo vložili predloge za stečaj, se lahko ali z neizplačilom plač ali z odpuščanjem številnih delavcev pridruži še katero v zadnjem času kar dobro stoječe podjetje. Ker so v velikem delu podjetij plače že zdaj nizke in se gibljejo okrog 500, 600 evrov neto, utegnemo ob vseh dodatnih težavah doživeli še socialne nemire.
Smo črnogledi? Upamo, da ja, mislimo pa, da ne.
Tisti del industrije, ki večji del proizvodnje izvaža, že od oktobra čuti krizo, ki se bo, kot kaže, z vso ostrino nadaljevala tudi februarja in marca. Upadi naročil so velikanski, najmanj 20- pa tja do 50-odstotni. Zaradi težav s pridobivanjem posojil pri bankah se nam zdi celo mogoče, da direktorji ocene o padcu prodaj blažijo in so torej razmere v resnici vsaj še za nekaj odstotkov slabše, kot govorijo.
Denarja za plače in dobavitelje marca lahko zmanjka tudi zato, ker bodo podjetja v prihodnjih mesecih še težje pridobila denar. Posojil je malo oziroma so precej dražja, kot so bila. Podjetja bodo imela manj prilivov, ker so tudi naredila manj, saj so naročila začela upadati že oktobra. Pa še vsako podjetje denar, ki ga ima, drži zase in za svoje nujne potrebe.
Plačilni roki se zelo podaljšujejo in podjetja imajo že zdaj težave dobiti plačilo za izdelke, ki so jih dobavila naročnikom še v prvih devetih mesecih lani, ko je bila prodaja dobra. Dodatne težave pri pridobivanju sredstev bodo, ker marca največji banki v Sloveniji NLB zapade kar nekaj posojil v tujini. Pričakovati je, da bo tako še manj denarja kot doslej namenila za posojila gospodarstvu.
Pahorjeva vlada je ob prevzemu oblasti napovedala, da se zaveda razmer in bo gospodarstvu pomagala. Na podlagi doslej sprejetih ukrepov se pričakovanja podjetij zmanjšujejo, še bolj pa jih skrbi, da bo pomoč prišla zelo pozno. Poglejmo! Začelo se je z ukrepi za ureditev razmer na finančnem trgu. Kakšni so učinki: nobena banka še ni zaprosila za poroštvo, podjetja pa tudi niso zaznala povečane ponudbe posojil. Davčne olajšave so bolj ali manj simbolične, namenjene predvsem manjšim podjetjem. Zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa je bil objavljen v petek, kako bodo tekla pogajanja s sindikati, ni prav jasno, preden bo denar na računih upravičencev, bo minilo še nekaj tednov.
Hkrati vlada sporoča, da v proračunu preprosto ni denarja za dodatno pomoč v obliki davčnih spodbud. Prav zato, ker tako manjka denarja, pričakujemo, da bo vlada res dobro premislila in sredstva, ki so na voljo, uporabila najučinkoviteje. Zdi se, da je vladi zelo pri srcu spodbujanje naložb za spodbujanje strukturnih sprememb. Toda naj pri tem ne pozabi, da zmanjšanje davčnega bremena podjetja začutijo takoj.
Vir: Finance 16/2009, 26.1.2009