Kljub argumentom Vlade, Zakonodajno pravne službe DZ, Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije in strokovne javnosti, da zakon, navkljub plemeniti ideji o preprečevanju škodljivih stečajev in prisilne poravnave, ni primeren za sprejem, je Državni zbor RS zavrnil veto zoper novelo Zakona o gospodarskih družbah, ki ga je Državni svet na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije izglasoval konec oktobra. Zakon je bil objavljen 14. 11, veljati pa bo začel s koncem novembra.
Na podlagi nove novele zakona lahko sodišče, pristojno za odločanje v postopku zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, po uradni dolžnosti pravni ali fizični osebi, ki je bila član poslovodstva ali organa nadzora velike oziroma srednje družbe, nad katero je bil začet postopek insolventnosti ali prisilnega prenehanja, odvzame pooblastilo oziroma upravičenje za vodenje poslov oziroma jo odpokliče z mesta člana organa nadzora v vseh družbah, kjer ta oseba opravlja svojo funkcijo. Navedena prepoved velja tudi za osebe, ki so funkcijo poslovodstva ali organa nadzora opravljale kadarkoli v obdobju dveh let pred začetkom postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Prepoved velja ne glede na to, koliko časa je trajal mandat osebe in ne glede na vsebino njenega delovanja. Novela prav tako predpostavlja, da je insolvenčni postopek praviloma rezultat nezakonitega delovanja poslovodstva in organov nadzora, ne pa poslovnih tveganj in gospodarskih gibanj, kar je v resnici pravilo.
Po mnenju predstavnikov gospodarstva novela ZGD -1F pomeni kriminalizacijo poslovnega neuspeha, saj ustanovitelju, družbeniku, članu poslovodstva ali organu nadzora družbe prepoveduje biti član poslovodstva ali organa nadzora velike oziroma srednje družbe, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja.
GZS zakonu oporeka, saj menijo, da je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in krši temeljna ustavna načela − posega v ustavno pravico do svobode podjetniške pobude, pravico do zasebne lastnine in svobodne izbire dejavnosti oziroma poklica, ti posegi pa niso sorazmeren ukrep za dosego cilja, ki ga zakon zasleduje. Nesprejemljivo se jim zdi dejstvo, da se zaradi slabih praks in neučinkovitega pravosodnega sistema in organov pregona, s sicer dobrimi nameni, sprejema zakon, ki bo oškodoval žrtve škodljivih, zlonamernih stečajev in menijo, da bo zakon naredil več nepopravljive škode kot koristi. Z vidika načela enakosti pred zakonom se jim ne zdi sprejemljivo, da se iz sankcioniranja izvzame družbenike, poslovodje in nadzornike mikro družb, saj je tudi v teh velikokrat prihajalo do zlorab insolvenčne zakonodaje. Novela tako dopušča možnost zlorab, saj se bodo začela ustanavljati mikro podjetja, ki bodo ustanavljala, vodila in nadzirala velike, srednje in majhne gospodarske družbe. Sprejeta novela poleg tega iz sankcioniranja izpušča holdinge, ustanovitelje slamnatih podjetij, pa tudi tiste, ki so bili pravnomočno obsojeni in kaznovani zaradi opravljanja kaznivih dejavnosti kot npr. prostitucije, prometa z mamili in podobno. Slednji lahko brez kakršnekoli ovire še naprej odpirajo nova podjetja.
Vir: GZS