Po besedah finančnega ministra Franca Križaniča je interventni zakon potreben zaradi omilitve učinkov gospodarske krize na javno finančne blagajne in za zagotovitev nemotenega izvrševanja državnega proračuna za leto 2012. “Vlada nima polnega mandata, zato lahko predlaga le nujne interventne ukrepe, s katerimi bi omogočili minimalno stabilnost javnofinančne situacije. S predlaganimi ukrepi se javnofinančni primanjkljaj ne bo še dodatno povečeval oziroma se bo začel postopno zniževati,” je zagotovil Križanič.
Finančni minister je ob tem napovedal, da bo vlada predlog interventnega zakona prediskutirala s sindikati javnega sektorja (prvi sestanek bo že danes), strokovno javnostjo in poslanskimi skupinami, v državni zbor pa ga bo poslala najkasneje do naslednjega petka. Pojasnil je, da bodo pogajanja, s tem pa tudi popravki predlaganega zakona, mogoča tudi še po tem, ko bo predlog zakona že v parlamentarni proceduri.
Sindikati so razočarani
Vodja pogajalske skupine dela javnega sektorja Dušan Miščevič je dejal, da je močno razočaran. “Zaradi realnega padanja plač in vseh odrekanj imamo v javnem sektorju vse več takih, ki imajo sramotno nizke plače. Vse več jih je na minimalni plači, pri čemer mnogi univerzitetno izobraženi kadri zaslužijo zgolj po 800 evrov plače,” je opozoril.
Miščevič, ki je za danes dopoldne sklical sestanek pogajalske skupine, pričakuje, da bo vlada uporabila “buldožersko taktiko” in da zna biti zakon potrjen tudi v državnem zboru. Morebitni stavki kljub temu ni pretirano naklonjen, saj pravi, da bi jo zaradi zakonsko zavezujočih rokov lahko izpeljali šele po tem, ko bi bil razpuščen tudi državni zbor, kar bi po njegovih besedah pomenilo, da ne bi vedeli, proti komu sploh stavkajo.
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je povedal, da bo konfederacija predlog interventnega zakona podprla le v primeru, če se vanj v celoti prenese dogovor iz lanskega leta, s katerim bi vlada zagotovila, da ne bo enostranskih posegov v plače ter da bo usklajevanje plač javnih uslužbencev enako kot usklajevanje pokojnin. Ob tem je opozoril, da vlada očitno še naprej ignorira socialni dialog, saj bi morala po njegovem prepričanju sindikatom najprej predlagati spremembe dogovora. Sicer pa Štrukelj dvomi, da bo državni zbor interventni zakon sploh sprejel, saj mu bodo, kot pravi, poleg DeSUS, pred bližajočimi se volitvami zagotovo nasprotovali tudi v SDS.
Kožuh-Novakova: Potrpežljivost ima svoje meje
Interventni zakon bo “udaril” tudi po upokojencih in socialno najbolj ogroženih. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), opozarja, da so starejši ljudje sicer zelo potrpežljivi, a da ima tudi njihova potrpežljivost meje. “Očitno imamo zelo slabo politiko, ki se ne zaveda, da se ljudi ne more ‘stiskati’ do onemoglosti,” je dejala in pozvala upokojence in delavce, naj strnejo vrste “proti tistim, ki nam praznijo žepe”. Kožuh-Novakova je znova tudi opozorila, da prejema polovica upokojencev manj kot 530 evrov na mesec in da “vlada s siromašenjem starejših siromaši tudi njihove otroke”.
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), meni, da bi se morali ukrepe, ki prizadenejo vse državljane, urejati v socialnem dialogu. “Enostranski posegi niso dobri. Vlada bi morala dati na mizo argumente in skupaj s socialnimi partnerji poiskati rešitve. Bližnjice se nikoli ne obnesejo,” je poudaril Semolič. Prepričan je, da bi moral predlog interventnega zakona v prihodnjih dneh obravnavati tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS).
Vir: Dnevnik (30.09.2011)