Kakšne bodo pokojnine čez 20 ali 30 let

Ko smo enkrat tik pred upokojitvijo, nam razmišljanje o tem, kako do višje pokojnine, nič ne pomaga, saj smo že zamudili vlak

Ko smo enkrat tik pred upokojitvijo, nam razmišljanje o tem, kako do višje , nič ne pomaga, saj smo že zamudili vlak. Za prihodnje bo treba varčevati, misliti na prihodnost in premagati zadržke, ki ljudi vodijo k takojšnjemu zapravljanju ali celo k porabi na posodo.

Slovenski pokojninski sistem je do zdaj dajal posamezniku sorazmerno malo spodbud in avtonomnosti odločanja o številnih vprašanjih njegove prihodnje pokojnine. V naš sistem sprotnega kritja politika, ki je potrjevala zakone, in najširša javnost nista bili pripravljeni vgraditi osnovne logike (in motivacije), ki bi vključenim v sistem jasno povedala, da bodo, če bodo bežali v pokoj ob prvi priložnosti, imeli (pre)nizke pokojnine, če pa bodo delali in se trudili ostati v zaposlitvi do izpolnitve vseh zakonskih pogojev in še dlje, si bodo lahko zagotovili višje pokojnine. Zato ne preseneča, da so se številni slovenski upokojevali prezgodaj in da je še vedno razširjeno bežanje v pokoj. Hkrati so tisti, ki so imeli možnost odločanja, pogosto plačevali višje prispevke samo toliko časa, da so izpolnili predpisano obdobje za izračun pokojnine, nato pa prešli na minimalne prispevke. Številni še danes pošiljajo starejše delavce pred upokojitvijo za dve leti med brezposelne, ker jim to omogoča , čeprav bi marsikdo med njimi lahko delal do upokojitve. Primeri posameznikovega prilagajanja sistemu so številni in segajo vse do staršev, ki plačujejo pokojninske prispevke za svoje otroke, ko se ti še šolajo na srednji ali visoki stopnji.

Nizka rodnost in dolgo življenje
Vzdržnost slovenskega in drugih pokojninskih sistemov v Evropi je pod vse večjim pritiskom zaradi hitrega staranja celotnega in aktivnega prebivalstva. Glavni dejavnik staranja je nizka rodnost, ki ne dosega ravni, potrebne za preprosto obnavljanje prebivalstva. Za vzdržnost pokojninskih sistemov pa je pomembno tudi podaljševanje življenja. To vodi do vse daljšega časa prejemanja pokojnin. V naš sistem pa so vgrajene še razlike po spolu, ki vodijo do tega, da ženske prejemajo pokojnine v povprečju okrog štiri do pet let dlje kot moški. Niso pa redke niti ženske, ki prejemajo pokojnine dlje, kot so delale in plačevale prispevke.

Kaj vse ogroža naše pokojnine
Na prihodnje pokojnine bodo imele velik vpliv tudi vse bolj zapletene razmere na trgu dela. Zaposlitvena razmerja se hitro spreminjajo. za nedoločen čas je vse manj, naraščajo pa različne oblike prožnih in prekarnih , ki že po svoji naravi ogrožajo prihodnje pokojnine. Če k temu dodamo računalniško revolucijo, umetno inteligenco, avtomatizacijo in robotizacijo številnih proizvodenj in nadomeščanje delavcev s kapitalom ne le v primeru neizobraženih in nekvalificiranih delavcev, ampak tudi vse bolj srednje in celo visoko izobraženih delavcev, postane jasno, da se je treba že danes hitro prilagajati spremembam, ki se kažejo na obzorju.

Prihodnost
Kaj vse to, kar smo opisali, pomeni za prihodnje pokojnine različnih generacij slovenskega aktivnega prebivalstva? Odgovor ni preprost. V tem kratkem besedilu ga je mogoče le grobo skicirati.

  1. Brez dvoma moramo pričakovati, da bo politika naš pokojninski sistem periodično reformirala, prilagajala spremembam in ga poskušala ohranjati bolj ali manj vzdrž­nega. Zelo verjetno je, da bo pri tem zamujala in s tem vplivala na to, da bodo pokojnine večinoma nižje, kot bi lahko bile. To smo videli že do zdaj.
  2. Pokojnine iz osnovnega sistema pokojninskega zavarovanja v Sloveniji že vse od konca prejšnjega stoletja pokrivajo vse manjši del . Povprečne starostne pokojnine pokrivajo danes manj kot dve tretjini povprečne , leta 1999 pa so pokrivale 77 odstotkov povprečne . To pomeni, da ljudje po upokojitvi vse teže ohranjajo prejšnjo življenjsko raven, hkrati pa imajo celo vse več težav pri pokritju osnovnih življenjskih potreb.
  3. V takšnih razmerah so potrebni dodatni viri dohodkov upokojencev. Vendar je za večino teh virov treba poskrbeti še v času zaposlitve. Najbolj naraven vir je dodatno . Na tem področju smo naredili v Sloveniji premalo. Število vključenih je precejšnje, vendar so privarčevana sredstva premajhna in ne morejo dovolj zvišati pokojnin.
  4. Neugodne so še druge okoliščine. Razvoj trga kapitala v Sloveniji je neugoden, svoje pa je dodala še velika ekonomska . Ko ljudje izgubijo svoje prihranke na borzi in jih obere še država s svojo politiko, na primer v primeru NKBM, je težko pričakovati, da bodo ljudje množično kupovali vrednostne papirje in z njihovimi donosi nadomestili vse nižje pokojnine iz osnovnega pokojninskega sistema.
  5. In še nekaj, vsem tistim upokojencem, ki so sposobni za delo in bi želeli delati, je treba ne le omogočiti, da delajo, ampak jih spodbujati k delu. Povsem nedopustno pa je neselektivno obvezno .

Ni kaj, treba bo varčevati!
Naj končam z mislijo, da so pokojnine pomembna civilizacijska pridobitev in da bodo uspešne družbe poskrbele za to, da bodo tudi prihodnje generacije dobivale pokojnine. Morda bo višina pokojnin iz osnovnega pokojninskega sistema nižja, kot bi si številni želeli. Vendar bo hkrati na trgu veliko storitev dodatnega pokojninskega zavarovanja in veliko možnosti kapitalskih in drugih vlaganj, s katerimi si bo mogoče zagotoviti primerne dohodke v pokoju. Res pa je, da bo treba varčevati, misliti na prihodnost in premagati zadržke, ki ljudi vodijo k takojšnjemu zapravljanju ali celo k porabi na posodo.

Vir: Finance

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj