Kako Dunaj postaja novi center svetovnega gospodarstva

V avstrijsko glavno mesto se zgrinjajo tuja podjetja in start-upi. Zadnja tri leta so bila rekordna. Sabine Ohler, vodja oddelka za na Gospodarski agenciji mesta Dunaj, razlaga, kako jim to uspeva in zakaj je to dobro za mesto.

Ekosistem za razvoj start­-upov na Dunaju obsega več javnih ustanov: sedem za nefinančno podporo, pet za finančno in en inkubator. Močna je zasebna podpora, saj deluje v mestu 15 ustanov za mreženje in promocijo, 24 sodelavnic, osem inkubatorjev in pospeševalnikov ter 24 podjetij za vlaganje in .

Lani se je na Dunaju število tujih podjetij v primerjavi z letom 2014 povečalo za deset odstotkov, s 159 na 175. Zadnja tri leta so bila, kot navajajo, rekordna. Največ tujih podjetij prihaja iz Nemčije, Madžarske in Italije.

Naselitve tujih podjetij so lani mestu prinesle 1.450 delovnih mest in za 630 milijonov evrov vlaganj. Gospodarska agencija Dunaj jim pomaga s svetovanjem in individualnimi rešitvami.

Dunajska gospodarska agencija daje startu-pom in drugim podjetjem , pisarne in zemljišča in svetovanje.

Vse na enem mestu

Na dunajski gospodarski agenciji 150 ljudi svetuje tujim podjetjem, ki so že na Dunaju, in tistim, ki se za to še odločajo. Imajo tri stebre svojega delovanja: subvencije za podjetja, na leto namenimj za to 40 milijonov evrov, na voljo dajejo pisarne in zemljišča, da lahko nova podjetja začnejo delovati, tretji steber pa je brezplačno svetovanje, tako start-upom kot uveljavljenim podjetjem pri njihovem povezovanju z drugimi družbami.

Ponujajo storitve v več kot ducat jezikih. Polovica sodelavcev na agenciji so tujci, ki so se priselili na Dunaj, tisti, ki so Avstrijci, pa so vsi po več let delali in živeli v tujini, zato vedo, kaj pomeni delati za velika podjetja, hkrati pa poznajo tipične zakonodajne, davčne in administrativne težave pri preselitvi v novo okolje. Za tuje podjetje je v veliko pomoč, da lahko pri njih, ne enem mestu, izve vse potrebne podatke.

Posebnost Dunaja je, da namenja za podjetja veliko različnih subvencij: dunajske mestne subvencije, subvencije gospodarske agencije in avstrijske državne subvencije. Na gospodarski agenciji pa si prizadevajo, da so čim manj birokratski, tako rekoč vas primejo za roko in brez velikih zapletov vodijo skozi predpisane postopke.

Subvencije le za inovativne

Avstrijska prestolnica se hitro povečuje, verjetno bo že prej kot leta 2030 postala dvomilijonsko mesto. Zgolj v zadnjem letu se je na Dunaj preselilo 40 tisoč ljudi. Vsem novim priseljencem morajo zagotoviti delovna mesta, to pa lahko dosežejo le z inovativnostjo. Gospodarska agencija zato namenja svoje subvencije le za inovativne ideje in projekte, tako pri start-­upih kot v tradicionalni industriji. Startupovsko okolje na Dunaju je zelo dinamično. Spremljajo jih ves čas in jim po potrebi ponujajo podporo. Ta znaša od tisoč evrov za zagonska podjetja do več sto tisoč evrov za bolj uveljavljena. Ko doseže zagonsko podjetje določeno velikost, lahko pridobi druge oblike pomoči, ki jih zagotavlja več državnih skladov.

Za zagonska podjetja so na spletni strani dunajske gospodarske agencije objavljene tudi informacije o brezplačnih delavnicah in tečajih na najrazličnejše teme: od izdelave poslovnega načrta, trženja do poslovne strategije. Ponujajo jih v 16 jezikih. Prirejajo tudi razna mreženja, srečanja za podjetja iz iste panoge, na primer za podjetja s področja tehnologije, znanosti o življenju, mobilnosti in pametne proizvodnje. Ta platforma je za nova podjetja na Dunaju zelo pomembna, saj lahko tako učinkovito spoznajo svoje profesionalno okolje.

Bazen talentov, ki niso predragi

Nekatera uspešna so se pri izbiranju med Dunajem in Silicijevo dolino odločila za avstrijsko prestolnico, predvsem zato, ker so plače inženirjev v Silicijevi dolini tako visoke, da si jih marsikatero podjetje ne more privoščiti oziroma lahko v tem pogledu na Dunaju veliko prihrani. Hkrati glavno mesto Avstrije slovi kot talilnica talentov, njihova tehniška univerza velja za tretjo najboljšo v Evropi (za Zürichom in Münchnom), odlična pa je tudi fakulteta za informatiko. Tehnološko podjetje lahko na Dunaju računa na odličen bazen računalniških talentov, ki niso predragi.

Na Dunaju je tudi več kot 200 predstavništev mednarodnih korporacij, veliko izmed njih pokriva trge srednje in vzhodne Evrope. Na Univerzi na Dunaju lahko podjetja izbirajo med več kot 170 tisoč študenti, veliko izmed njih je tudi iz srednje in vzhodne Evrope in s svojim poznavanjem jezika, kulture in miselnosti v svojih domovinah pomenijo dodano vrednost, saj zlahka delujejo za koncerne na teh trgih.

Možnosti najemanja laboratorijev

Avstrijska prestolnica je postala tudi pomembno središče raziskovalnih podjetij. Avstralska agencija za je v raziskavi Innovation Cities Global Index 2015 Dunaj uvrstila na tretje mesto najinovativnejših mest na svetu, takoj za Londonom in San Franciscom. (Ljubljana je na 154. mestu.) Ena od domiselnih dunajskih rešitev so na primer »čisti prostori«, za izvajanje razis­kav opremljeni laboratoriji, ki jih je mogoče najemati po urah in so najprivlačnejši za ­start­-upe, ki si težko privoščijo svoje raziskovalne prostore.

V mesto vleče tudi

Raziskava Global Economic Power Index je Dunaj uvrstila med deset gospodarsko najmočnejših mest na svetu. Pri tem so ocenjevali bruto domači proizvod, finančno moč, globalno konkurenčnost pa tudi družbeno enakopravnost in kakovost življenja. Po raziskavi ima Dunaj že sedem let zapored najvišjo kakovost življenja na svetu.

Vir: Finance, 27. 10. 2016, www.finance.si, Avtor: Gorazd Suhadolnik

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj