Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu
Kot določa Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZplaSS, Uradni list RS, št. 58/2009) je Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu (Uradni list RS, št. 103/2002, 141/2006) 1. 1. 2010 prenehal veljati. Novega predpisa ministrstvo za finance ni sprejelo in ga tudi nima namena sprejeti, kar pomeni, da imetniku transakcijskega računa gotovine, ki presega blagajniški maksimum, ni več treba položiti na transakcijski račun. Davčni zavezanec pa mora voditi evidenco blagajniškega poslovanja.
Z odpravo pravilnika o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu je ministrstvo za finance stopilo korak naprej k odpravi administrativnih ovir in k lažjemu poslovanju v podjetjih, za kar se je zavzemala tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Čeprav pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu ne velja več, pa se upošteva 31. člen Zakona o davčnem postopku. Ta določa, da so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, dolžne le-te voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona. Osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc na podlagi prvega odstavku tega člena, so za namene iz prvega odstavka tega člena dolžne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance. Plačniki davka iz 58. člena tega zakona so dolžni voditi evidence po posameznem davčnem zavezancu o dohodkih ter o odtegnjenih davkih in druge za pobiranje davkov potrebne evidence, določene s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
36. člen Zakona o davčnem postopku določa, da morajo pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev. Ne glede na prvi odstavek tega člena se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila v manjših zneskih, ali če je evidenca o teh plačilih zagotovljena drugače. Minister, pristojen za finance, podrobneje določi, v katerih primerih iz drugega odstavka tega člena se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune.
V 37. členu Zakona o davčnem postopku pa je tudi zapisano, da morajo imeti subjekti, ki so vpisani v poslovni register Republike Slovenije, pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun. Samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku
Blagajniško poslovanje ureja tudi Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku v 23. a člen, ki določa, da:
(1) Oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec dohodka) ni dolžna nakazati na transakcijski račun fizične osebe:
- dohodkov iz delovnega razmerja iz 37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);
- dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz obdavčitve z dohodnino;
- dividend in obresti, ki ne presegajo 125 evrov;
- dividend, obresti in drugih plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev oziroma storitev gospodarjenja;
- prejemkov, namenjenih pokritju stroškov dnevnice in prevoza, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja opravi funkcijo člana volilnega odbora na podlagi predpisov o volitvah in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov;
- prejemkov iz 2., 4. in 5. točke 107. člena ZDoh-2;
- prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov, industrijskih in drugih odpadkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne presegajo 125 evrov;
- sredstev, v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi;
- sredstev, v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova investicijskih kuponov vzajemnega sklada;
- drugih dohodkov, če se prejemnik dohodka v primeru naravne in druge nesreče, kot je opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah, pod pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne skupnosti.
(2) V primeru, ko je oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 evrov.
(3) V primeru, ko je izplačevalec dohodka pravna oseba, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 evrov.
Slovenski računovodski standardi 7 (2006), denarna sredstva
V točki 7.10. je zapisano: denarno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna na podlagi ustreznih listin, ki ga dokazujejo in na podlagi katerih se začnejo obvladovati nanj vezane pravice. Ter nadalje v točki 7.12.: Denarno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine, po preveritvi, da ima takšno naravo. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema.
Inšpekcija in globe
Hitri davčni inšpekcijski pregled običajno zajema tudi pregled blagajne in blagajniškega poslovanja. Davčni inšpektor nadzoruje stanje blagajne, ki se mora ujemati z izdanimi računi oziroma z blagajniškimi prejemki in izdatki. V ta namen mora davčni zavezanec davčnemu inšpektorju predložiti vso dokumentacijo, kot so naslednje knjigovodske listine: prejemki, izdatki, izdani računi, odrezki kreditno-plačilnih kartic, sklep o menjalnem denarju, kot tudi napisan mora biti blagajniški izdatek, če je bila iz blagajne vzeta gotovina za potrebe gospodinjstva ali, če je iz blagajne plačujejo druge poslovne obveznosti, darilni boni itd.
Če davčni inšpektor ugotovi nepravilnosti, lahko izreče opozorilo, opomin. Žal pa davčni inšpektorji prav zaradi nepravilnih evidenc lahko izrečejo tudi globo, ki je predpisana v 397. členu Zakona o davčnem postopku. Z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo, in z globo od 3.200 do 30.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo:
- če ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (31. in 32. člen);
- v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov (prvi odstavek 36. člena);
- davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba (prvi in drugi odstavek 39. člena in 40. člen).
Z globo v višini od 400 do 4.000 evrov se za prekrške iz 397. člena kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo v višini od 600 do 4.000 evrov se za prekrške kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo. Z globo v višini od 800 do 4.000 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
Vir: Revija Obrtnik, Obrtnikov svetovalec, april 2010